Sreda, 7. 7. 2021, 22.23
2 leti, 9 mesecev
Intervju: prof. dr. Harald Schwalbe, Univerza v Frankfurtu
"Cepljenim se seva delta ni treba bati"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,13
27
"Globoko sem prepričan, da moramo za covid-19 razviti povsem novo zdravilo, ne iskati rešitve v zdravilih, ki so jih razvili v druge namene."
V tem trenutku še ne moremo reči, kdaj bomo dobili zdravilo za bolezen covid-19, a lahko pričakujemo, da ga bomo čakali manj časa, kot smo čakali zdravilo za HIV, nam je med drugim povedal nemški profesor organske kemije.
Profesor Harald Schwalbe je predsednik mednarodnega konzorcija COVID19-NMR, ki vodi pomembne raziskave pri iskanju učinkovin oziroma zdravila proti covidu-19 in združuje več kot 50 raziskovalnih partnerjev iz 18 držav sveta, tudi iz Slovenije.
Z njim smo se srečali ob robu mednarodne znanstvene konference EUROMAR 2021 v organizaciji slovenskega Nacionalnega NMR-centra, ki deluje na ljubljanskem Kemijskem inštitutu.
Profesor Harald Schwalbe je predsednik mednarodnega konzorcija COVID19-NMR, ki vodi pomembne raziskave pri iskanju učinkovin oziroma zdravila proti covidu-19 in združuje več kot 50 raziskovalnih partnerjev iz 18 držav sveta, tudi iz Slovenije.
Intenzivno delo z RNK mu omogoča dobro razumevanje delovanja cepiv na osnovi RNK, to sta v primeru cepiv proti bolezni covid-19 cepivi proizvajalcev Pfizer/BioNTech in Moderna, je pa med drugim trdno vpet tudi v raziskave, katerih cilj naj bi bilo odkritje zdravila proti tej bolezni, ki že poldrugo leto ovira naša življenja.
Otvoritev mednarodne znanstvene konference EUROMAR 2021 v Portorožu, 5. julija 2021.
Znanost in znanstveniki intenzivno iščejo zdravilo za covid-19, čeprav že imamo na voljo cepiva. Kaj nam bo omogočilo zdravilo, cepiva pa nam ne morejo?
Zdravilo bo odpravilo težave, ko se okužba že zgodi, cepivo pa preprečuje, da bi se sploh okužili. Potrebujemo rešitev za že okužene. Druga pomembna prednost zdravila je, da ne zahteva tako ostrih pogojev za ravnanje kot večina cepiv. Zdajšnja cepiva mRNK zahtevajo zelo nizke temperature za prevoz in skladiščenje, kar otežuje njihovo distribucijo in uporabo, zlasti v manj razvitih državah, kjer ustrezna infrastruktura in kakovosten zdravstveni sistem nista samoumevna.
Čas je pri tem zagotovo kritičen element …
Koronavirusa SARS-CoV-1 in SARS-CoV-2 sta zelo podobna, zato lahko upamo, da bomo lahko razvili zdravilo, ki bo delovalo na obeh, pa tudi na morebitnem virusu SARS-CoV-3, če bi se ta razvil v naslednjih petih letih. Če nam to uspe, bomo imeli veliko prednost, saj se bomo lahko odzvali v istem trenutku. To je pomembno, ker imajo zdravila najboljši učinek, če so na voljo takoj ob pojavu bolezni. Cepivo proti SARS-CoV-2, povzročitelju bolezni covid-19, smo res dobili zelo hitro, a je vendarle trajalo leto, leto in pol.
"Zdravilo je pomembno, ker potrebujemo rešitev za že okužene. Zdravila imajo najboljši učinek, če so na voljo takoj ob pojavu bolezni. Cepivo proti SARS-CoV-2, povzročitelju bolezni covid-19, smo res dobili zelo hitro, a je vendarle trajalo leto, leto in pol."
Kako daleč smo na poti do tega zdravila?
Ne bi vedel in ne vem, ali v tem trenutku to kdo lahko zanesljivo ve. Lahko pa pogledamo zdravilo za HIV, ki je nastajalo sedem let, in upravičeno verjamemo, da bo pri razvoju tega zdravila šlo hitreje.
Videli smo poskuse uporabe nekaterih drugih zdravil pri zdravljenju bolezni covid-19; ali lahko pričakujemo kaj konkretnejšega od tega pristopa?
Gre za ustvarjanje dodatnih namenov že obstoječim zdravilom za druge bolezni, a sem nekoliko zadržan do takšnega pristopa, četudi so ga močno zagovarjali nekateri zdaj že nekdanji svetovni voditelji. Globoko sem prepričan, da moramo razviti povsem novo zdravilo, ne iskati rešitve v zdravilih, ki so jih razvili v druge namene.
"Zdravilo za HIV je nastajalo sedem let, pri razvoju zdravila za covid-19 pa upravičeno verjamemo, da bo šlo hitreje."
Kaj so največje ovire na poti do zdravila za covid-19?
Zdravilo ne sme biti samo učinkovito proti virusu, ki povzroča bolezen, temveč moramo odlično vedeti tudi, kakšne druge učinke še ustvarja. Vsako zdravilo mora biti tudi varno. Javnost je zelo občutljiva za stranske učinke, kar se je nazorno pokazalo pri cepivu proizvajalca AstraZeneca in zelo redkih primerih krvnih strdkov: četudi ste s cepivom rešili milijone ljudi, nekaj redkih zapletov v percepciji javnosti izniči vse sicer dobro opravljeno delo. Varnost mora biti zagotovljena in znanost ima jasna merila za to varnost, ki jo ugotavljamo s kliničnimi preizkusi.
Kako strogi so ti standardi?
Zelo. Celo pod pritiskom epidemije in javnosti, ki si upravičeno želi čimprejšnji konec vseh bremen in omejitev, ki nam jih je prinesla epidemija covid-19, od teh standardov ne odstopamo in ne ubiramo nobenih bližnjic.
"Javnost je zelo občutljiva glede stranskih učinkov: četudi ste s cepivom rešili milijone ljudi, nekaj redkih zapletov v percepciji javnosti izniči vse, sicer dobro opravljeno delo."
Zakaj potem velik del javnosti meni, da so že obstoječa odobrena cepiva proti bolezni covid-19 prišla prehitro in da jih v tako kratkem času niso mogli dovolj temeljito preveriti in spoznati vseh njihovih učinkov, tudi neželenih stranskih?
Epidemija bolezni covid-19 je pripeljala do tega, da se z virusi in virologijo naenkrat ukvarja veliko širši razpon ljudi. Splošno zanimanje o tej temi je ogromno, od posameznikov do medijev. Šele zdaj so ljudje začeli razumeti razliko med cepivi na osnovi mRNK (kot sta cepivi proizvajalcev Pfizer/BioNTech in Moderna, op. a.) in tradicionalnimi cepivi (kot sta cepivi proizvajalcev AstraZeneca in Janssen (Johnson & Johnson, op. a.). Pri teh cepivih na osnovi mRNK se nam je dejansko posrečilo, da sta tako učinkoviti, podobno zasnovano cepivo proizvajalca CureVac ni tako učinkovito. Nemška družba BioNTech je razvila zelo učinkovito cepivo mRNK proti novemu koronavirusu, a njihovi poskusi za razvoj podobno zasnovanega cepiva proti raku niso bili uspešni. Hitrost razvoja je res neverjetna in upam, da bo javnost to lahko razumela.
Kako je mogoče, da je v javnosti veliko napačnih, zavajajočih, zlonamernih in predvsem nepreverjenih virov informacij, ki jim številni vendarle verjamejo?
Da, tudi pri nas v Nemčiji je tako. Imamo nekega virologa, ki vedno meni drugače – in to uspešno prodaja njegove knjige. Če vse knjige pišejo, da je nekaj rdeče, bo nekdo lažje prodal knjigo, v kateri piše, da ni rdeče, temveč zeleno. Pri širjenju informacij so praviloma v ozadju komercialni in tudi politični interesi. Politika bo merila moči tudi ob vprašanju preventivnih ukrepov in bodo svoja mnenja zagovarjali zato, da bodo drugačni, ne nujno zato, ker bi bila ena ali druga možnost v resnici boljša. Žal imamo v vsaki državi približno četrtino volilnega telesa, ki v želji po vidnosti in drugačnosti sprejema lažne novice. Tega nam res ni treba.
Kako daleč so pripravljeni iti pri tem?
Imamo ljudi, ki odklanjajo cepljenje, češ, naj se cepijo drugi okoli mene in bo to dovolj, ali zgolj zato, ker želijo biti drugačni in s tem vzbujati pozornost. To je napačno razmišljanje iz več razlogov. Cepljenje je nedvomno najboljši ukrep proti epidemiji, ki ga imamo, in res verjamemo, da bi moral vsak izkoristiti to priložnost. Številni po svetu je nimajo. Res ne vidim razlogov, zakaj zavračati cepljenje. Tehnologija mRNK je tako osupljiva, da lahko že štiri tedne po pojavu nekega novega seva cepivo popolnoma prilagodimo temu novemu povzročitelju.
"Cepljenje je nedvomno najboljši ukrep proti epidemiji, ki ga imamo, in res verjamemo, da bi moral vsak izkoristiti to priložnost. Številni po svetu je nimajo."
Ali to že deluje v praksi?
Družba BioNTech trenutno izvaja klinične študije in je oddala pripadajočo patentno prijavo; uspešni rezultati bodo pomenili, da bomo cepiva mRNK lahko hitro prilagajali vsem novim sevom in bodo zanesljivo varna celo brez dodatnih kliničnih študij. Še več, imeli bomo cepiva, ki bodo lahko sočasno optimalno napadala velik nabor sevov. Ta možnost preprostega prilagajanja cepilne strategije novim sevom, ki nastajajo naključno, je naravnost neverjetna.
Nasprotniki cepljenja strašijo s svojimi navedbami o umrlih zaradi cepljenja …
Imamo ogromne količine javno dostopnih podatkov, ti so tako na voljo tudi tistim, ki razširjajo lažne novice. Imamo študije, ki intenzivno preiskujejo, katere dodatne okoliščine in soobolevnosti, na primer sladkorna bolezen, lahko vplivajo na učinke cepiva. Če kdo umre po cepljenju, to še vedno ne pomeni, da je umrl zaradi cepljenja. Pravzaprav ni nobenih dokazov, da bi katero koli cepivo proti bolezni covid-19 statistično pomembno spodbujalo smrtnost.
Dr. Janez Plavec s Kemijskega inštituta v Ljubljani in dr. Harald Schwalbe z Univerze v Frankfurtu v NMR-centru Kemijskega inštituta v Ljubljani
Slišimo veliko napovedi, da ne rečemo groženj, da nas bo sev delta jeseni ali morda že prej ohromil ter morda spet zaprl države in omejil naša življenja. Kako nevaren je ta sev?
Sev delta za cepljene ne pomeni grožnje. Tveganje lahko nastane zaradi različnih cepilnih strategij med državami pri najstnikih in mladih – celo v Nemčiji so te strategije zelo različne po posameznih zveznih državah. Ti so bili zadnji v vrsti iz preprostega razloga, ker so starejši bolj na udaru. Različica delta je zagotovo bolj kužna od predhodnic, a še vedno nimamo jasnega odgovora, ali je tudi bolj nevarna. Vsekakor pa si tudi mladi zaslužijo normalno življenje in druženje.
Kako je prebolevanje pri mladih drugačno?
Mladi praviloma prebolevajo brez simptomov ali z blagimi simptomi, a tudi če se mladi okužijo, se s tem veča verjetnost za sicer redke, a vendarle resnejše poteke bolezni. Imunski sistem mladih je drugačen ter praviloma učinkovitejši in odzivnejši od tistega pri starejših, zato bo pri njih hospitalizacij manj, a bodo daljše. Pri starejših je po dveh tednih v bolnišnici praviloma jasno, ali bodo preživeli ali ne, pri mladih pa boj lahko traja dlje.
"Različica delta je zagotovo bolj kužna od predhodnic, a še vedno nimamo jasnega odgovora, ali je tudi bolj nevarna."
Če se vrnemo k vprašanju iskanja zdravila za covid-19, kako poteka delo vaše mednarodne skupine in zakaj ste jo ustanovili?
Marca lani smo razmišljali, kako lahko jedrsko magnetno resonanco izkoristimo pri iskanju zdravila za covid-19. Te naprave so zelo drage in zahtevajo visoko usposobljenost za uporabo, kar pomeni, da nas ni veliko, ki to delamo. Začutili smo potrebo, da se organiziramo na svetovni ravni in optimiziramo svoja prizadevanja. Virus SARS-CoV-2 ima 27 proteinov in okrog 20 elementov RNK, ki jih je treba proučiti, zato lahko napredujemo samo, če se dogovorimo, si razdelimo delo in izmenjujemo spoznanja, ne pa, da se zgodi, da nas več proučuje en protein, drugega proteina pa nihče. Ustanovili smo konzorcij 50 skupin iz 18 držav, sodelovali na daljavo, kolikor je dopuščala epidemija. V šestih mesecih smo proučili 85 odstotkov proteinov in preverili morebitne učinkovine, delo pa se nadaljuje.
Kakšen je prispevek slovenskih znanstvenikov na tej poti?
Slovenski center za NMR pri Kemijskem inštitutu je pomemben del tega konzorcija. So zelo strokovni v svetovnem merilu, njegov vodja prof. dr. Janez Plavec je dokazano vrhunski znanstvenik na področju mRNK, ta koronavirus je ravno predmet tega področja. Distribuirano omrežje vrhunskih znanstvenikov je zelo pomembno za čim učinkovitejši in hitrejši napredek pri delu, zlasti v izrednih razmerah, kot jih je ustvarila epidemija, ko svet pričakuje čim hitrejše in čim boljše ter obenem popolnoma varne rešitve.
Dr. Janez Plavec s sodelavkama v NMR-centru Kemijskega inštituta v Ljubljani
Kako bomo premagali epidemijo?
S sodelovanjem. Tudi s sodelovanjem politike in znanstvenikov, a ne le tistih medicinske stroke. Epidemija je razdejala gospodarstva, izolacija je vplivala na naše vedenje, spremenila delovne procese in izobraževanje, zato mora boj proti epidemiji zajemati veliko širši razpon strokovnjakov, ne samo medicincev in naravoslovcev – tudi ekonomiste, antropologe, sociologe, psihologe …
Zakaj se marsikje in marsikomu zdi, da je boj proti epidemiji postal bolj politično kot strokovno vprašanje?
(vzdih, op. p.) To je zapleteno. Mislim, da je znanost svojo vlogo odigrala precej dobro. Dejal bi, da je približno 85 odstotkov spoznanj splošnih in brez imenske pripadnosti, a je vedno neki delež tistih, ki to poskušajo izkoristiti za svoje profiliranje in promocijo. Države ne bodo okrevale enako hitro in učinkovito, nimajo enakih izhodišč. Epidemija se je dotaknila nekaterih naših temeljnih pravic: kje in kam lahko gremo, kdaj in s kom smo lahko. Ljudje ne želimo, da kdor koli spremlja in omejuje naše početje, a je po drugi strani epidemijo najlažje obvladati, če se "stisne" na začetku, ker sta potem dva tedna zares dovolj za doseganje učinkov. Težava je nastala tudi s pogostim spreminjanjem pravil in ukrepov, ki so še danes zelo neusklajeni med državami ali celo znotraj držav, kar samo spodbuja zmedo in nezaupanje.
"Mislim, da je znanost svojo vlogo odigrala precej dobro."
Česa bi se javnost o epidemiji nujno morala zavedati?
Javnost se mora zavedati temeljne razlike med rakom in covidom – če nekdo zboli za rakom, to ne bo vplivalo na to, ali lahko nekdo v bližini zboli za rakom. Pri covidu je kakopak drugače: če nekdo zboli za covidom, lahko to močno vpliva na obolelost ljudi v okolici. Če pri covidu nismo odgovorni, lahko s tem prizadenemo tudi druge. Kar počne vsak od nas, vpliva tudi na vse druge. Res ne razumem, kaj se dogaja: jaz obožujem nogomet, a res ne razumem, kako se v teh okoliščinah 60 tisoč ljudi gnete na stadionih. Jaz sem glasbenik, pojem v zboru, a smo previdni in nismo imeli vaj že od začetka epidemije. Epidemija je globalen odziv, ki zahteva globalno ukrepanje. V vseh državah bi morali imeti vsi priložnost in moralno obveznost bojevati se proti epidemiji in cepljenje je najboljše, kar trenutno imamo.
27