Sobota, 5. 12. 2020, 19.55
3 leta, 4 mesece
Pandemija je pospešila digitalno preobrazbo
Bolj ko nam digitalizacija pomaga med pandemijo, hitreje tudi sama napreduje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,09
2
Vedno več vsakdanjih opravil se seli na zaslone mobilnih telefonov - to je samo eden od vidikov digitalizacije.
Digitalne tehnologije nedvomno pomagajo pri hitrem prilagajanju in ohranjanju čim bolj normalnega poslovanja in življenja v obdobju pandemije, zato je v skoraj enem letu, odkar svet pestijo težave s pandemijo, digitalna transformacija doživela izjemen pospešek.
Težko bi si pred enim letom zamislili, kakšen bo danes naš običajni dan. V enem letu je pojem običajno (ne bi zlorabljali pojma normalno) dobil povsem nov pomen in podobo.
Če je bilo še pred enim letom običajno (in normalno) odpraviti se z javnim prevozom v službo, šolo, nabavo in na dopust v drugo občino ali celo državo, je vse to in še marsikaj drugega do konca ali vsaj omilitve epidemije ostalo zunaj naših dosegov.
A življenje vendarle mora teči naprej.
Nemogoče je marsikje postalo mogoče
Digitalne tehnologije so zagotovile neprecenljivo pomoč, da ohranimo čim več normalnega v tem času drugačne običajnosti.
Tudi zaprte (nenujne) trgovine so pospešile digitalizacijo naših navad.
Delo na domu, za katero se je marsikje pokazalo, da je mogoče tudi tam, kjer so nekateri mislili, da ni – se je marsikje izkazalo tudi boljše kot v pisarni. Pri šolanju – čeprav je šola nepogrešljiva tudi zaradi drugih vrednot, ne samo učnega gradiva – so digitalne tehnologije pomagale ohraniti vsaj ohlapno vez učencev in dijakov z izobraževanjem.
A vsega ni bilo mogoče nadomestiti čez noč, zlasti ne tako, da bi bili ohranjeni normalni življenjski in gospodarski tokovi.
Digitalno vendarle ne seže povsod
Zelo hitro se je prilagodila trgovina, tudi gostinstvo – čeprav zlasti pri tem ne moremo govoriti, da so s tem ohranili normalnost, kvečjemu so svoje poslovanje ohranili na (gospodarskem) respiratorju. Spletni sistemi naročanja, nakupi prek interneta in mobilnih aplikacij mašijo luknje, kjer je le mogoče, a enako vendarle ni.
Nakupovanje na daljavo namreč nima takojšnjega učinka, zlasti ne, ko se obseg tako poveča, da sistemi tega ne zmorejo. Že na nakup živil je treba marsikje počakati več dni, paketov na pošti in drugih dostavnih službah je več kot kadar koli, a zaposlenih ni temu primerno več, kar vodi do neizogibnih zamud.
A vendarle stvari prispejo, kar je ob zaprtih trgovinah za nas še vedno sprejemljivo. V Novi Ljubljanski banki so nam povedali, da imetniki njihovih plačilnih kartic zdaj opravijo za eno tretjino več spletnih nakupov kot pred epidemijo.
Nekoč je bilo zgolj udobje, v obdobju pandemije (in številnih zaprtih trgovin) pa je spletno nakupovanje postalo nuja.
Prednosti digitalnega podpisovanja in videoidentifikacije
Morda najbolj vidne učinke uspešne digitalizacije v komunikaciji z uporabniki so pokazali telekomunikacijski operaterji, zavarovalnice in (žal samo nekatere) banke. Za številna opravila, kjer še do nedavnega ni bila dopustna alternativa fizičnemu obisku poslovalnice, so se hitro pojavile učinkovite rešitve, prijazne do uporabnika.
Ne gre samo za podpisovanje obrazcev na tablicah, ki je na srečo gozdov poenostavilo poslovanje med obiski poslovalnic, temveč predvsem za celovito umestitev poslovanja v digitalni svet, ki omogoča poslovanje na daljavo, predvsem od doma. Z videoidentifikacijami in digitalnimi poslovanji smo ostali ponudniki in uporabniki skupaj, čeprav na varni epidemiološki razdalji – in kljub zaprtim poslovalnicam.
Banke kmalu samo še na zaslonih?
Tudi elektronske in mobilne banke pospešeno širijo svojo funkcionalnost v digitalni svet, saj je vedno večji nabor storitev, ki jih je mogoče opraviti digitalno. Vedno manj je opravkov, ki pri dobro organiziranih bankah še silijo uporabnike v obisk poslovalnice, zato so tudi obremenitve poslovalnic manjše, s tem pa tudi epidemiološka tveganja.
Njihove stranke so v obdobju epidemije podvojile število transakcij na spletu, vrednost teh transakcij pa se je povečala še za večji odstotek, so nam odgovorili v Novi Ljubljanski banki. Opravili so tudi več kot 35 tisoč videoklicev, ki omogočajo tudi identifikacijo uporabnika in s tem širok razpon bančnih storitev.
Močno naraščata število in vrednost nakupov in finančnih transakcij prek spleta in mobilnih telefonov.
Ostanki zastarelega razmišljanja
Mimogrede, ali ne bi že zaradi tega, kar z digitalizacijo uporabniki bankam znižujemo operativne stroške, morale biti elektronske in mobilne banke za nas uporabnike brezplačne? Kot to v vsem dostopnih osnovnih modelih počnejo fintech podjetja in banke, kot so N26, Revolut in drugi.
Zaračunavanje digitalnih poti bank je ostanek razmišljanja iz prejšnjega stoletja, ko je veljala digitalizacija za razkošje. Tako kot si nekateri hoteli še vedno drznejo za enodnevni dostop do interneta zaračunati mastne zneske – mar bi posebej zaračunavali tudi vodo v kopalnici in elektriko v hotelski sobi?
Digitalno bančništvo ni več razkošje, temveč realnost. Luksuz je obravnava na bančnem okencu, ki tudi banko stane več. Morda bomo to novo običajnost sprejeli tudi pri drugih ponudnikih in bo tudi po epidemiji več dela še vedno uspešno opravljenega na domu, manj potrebe pa bo po poslovalnicah in pisarnah.
Tudi na pokojninskem zavodu (skoraj) vsi dokumenti digitalni
Za velike sisteme, kjer je velik delež uporabnikov, ki niso naklonjeni uporabi digitalnih storitev ali za to nimajo dovolj znanja ali sredstev, je digitalizacija veliko večji izziv. Ni pa nemogoče, dokazujejo primeri.
S temeljito prenovo svojega informacijskega sistema, ki so ga na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) v sodelovanju z družbo IBM začeli že pred več leti, so že lani dosegli, da so 96 odstotkov vseh dokumentov za stranke pripravili v popolnoma digitaliziranih postopkih.
Podatkovna skladišča so hrbtenica računalništva v oblaku.
Tone in tone prihranjenega papirja
Letos se je ta delež po sili epidemioloških razmer, a tudi po aprilski nadgradnji storitev eZPIZ, ki so tako postale preprosteje dostopnejše širšem krogu uporabnikov, še povečal. Poleg 70 tisoč registriranih uporabnikov v desetih letih obstoja storitev eZPIZ jih lahko zdaj uporabljajo tudi tisti brez digitalnega potrdila.
Učinki se kažejo s konkretno velikimi številkami: deset milijonov manj natisnjenih listov, kar je 50 ton prihranjenega papirja. Zgolj od aprila, ko so elektronsko oddajanje vlog omočili praktično vsakomur, so prejeli več kot 22 tisoč vlog, sicer pa dokumentni sistem in elektronski arhiv vsako leto prejmeta blizu 40 milijonov dokumentov.
Digitalizacija ne sme poglabljati razlik
Zavedati pa se je treba, da ima digitalizacija tudi svoje pasti – če ni dostopna vsem, poglablja neenakost med ljudmi, zato je treba poskrbeti tudi za dostopne kanale, ki bodo prijazni tudi do zemljepisno ali tehnološko bolj oddaljenih. Ne nazadnje tudi kakovosten signal mobilnega omrežja ne sega v vsako hišo niti v najbolj razvitih državah.
Po vzoru potujočih trgovin na dostavnih vozilih, ki prinašajo živila v odročne kraje in so velika pomoč predvsem starejšim, ki se ne morejo zapeljati v večje mesto do poslovalnice, so tako pri največji slovenski banki uvedli mobilno poslovalnico Bank&Go.
Mobilna bančna poslovalnica Nove Ljubljanske banke
Mobilnost je tudi na štirih kolesih
Mobilna poslovalnica ima namen obiskati skoraj 50 krajev po Sloveniji, predvsem tistih, ki v svoji bližini nimajo bančne poslovalnice. Posameznikom in mikropodjetjem bodo ponudili ves nabor brezgotovinskih storitev, za izbrani nabor gotovinskih storitev pa bo poskrbel bančni avtomat v vozilu.
Premiero ima ravno te dni, ko nadomešča poslovalnico v enem od ljubljanskih nakupovalnih središč v času njene obnove. Če ne bi bilo epidemije, bi se mobilne poslovalnice že odpravile na svojo pot, zdaj pa, kot vsi mi, nestrpno pričakujejo ugodnejše epidemiološke razmere za nadaljevanje svoje normalnosti.
2