Sobota, 31. 10. 2020, 16.31
3 leta, 5 mesecev
Brezvoljnost kot svarilo
Apatičnost je zelo verjetno zgodnje znamenje demence
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,23
3
Odsotnost zanimanja za običajna vsakdanja dejanja je lahko že zgodnje znamenje demence, kažejo rezultati ameriške študije.
Vedno več je znanstvenih dokazov, da je odsotnost zanimanja pri starejših eden od prvih pokazateljev kognitivnega propada, ki se kaže z demenco.
Raziskovalci kalifornijske univerze v San Franciscu so v svoji novi raziskavi, o kateri so poročali v znanstveni reviji Neurology, devet let spremljali 2.018 sedemdesetletnikov, ki jim v začetku obdobja spremljanja ni bila diagnosticirana demenca.
Stopnja apatičnosti se zlahka ugotovi z nekaj vprašanji
Ob začetku so jih glede na stopnjo splošne nezainteresiranosti, ki so jo ugotovili s preprostim vprašalnikom, razvrstili v tri skupine: nizko, zmerno in visoko.
Na koncu študije se je izkazalo, da je v najvišji skupini verjetnost razvoja demence 80 odstotkov večja kot v najnižji skupini. Morebitno prisotnost demence so ugotavljali z vpogledom v njihove zdravstvene kartone, predpisana zdravila in rezultate na kognitivnih testih.
Več apatičnosti pomeni večjo verjetnost za slabše rezultate na kognitivnih testih
Skoraj 19 odstotkov vseh sodelujočih je v teh devetih letih razvilo demenco, a je delež med prej določenimi tremi skupinami precej različen. Pri tistih, ki so sprva kazali manj ali nič apatičnosti, je za demenco zbolel vsak sedmi sodelujoči, v skupini z največ apatičnosti pa kar vsak četrti.
Tem ugotovitvam so dodali prilagoditve zaradi drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na razvoj demence, kot so starost, stopnja izobrazbe in kardiovaskularni dejavniki tveganja, ter tako prišli do že prej omenjenega sklepa o vplivu apatičnosti na razvoj demence. Ravno tako so povezali višjo stopnjo apatičnosti s slabšimi rezultati na kognitivnih testih.
Apatičnost je že posledica in ne zgolj potencialen vzrok
Avtorji raziskave menijo, da apatičnost, torej odsotnost zanimanja tudi za običajne vsakdanje dejavnosti, ni samo psihološka lastnost, temveč posledica nekaterih vrst živčnih in možganskih propadov.
Že prej so študije pokazale, da je depresija prav tako zgodnje klinično znamenje kognitivnega propada, a je ločevanje apatičnosti od depresije odprlo nove možnosti za odkrivanje nevrodegeneracij v najzgodnejših obdobjih.
Pomoč v iskanju pravih kandidatov za klinične študije
Nevrobiologija apatičnosti je še vedno v marsičem neraziskano območje, a njena povezanost z demenco poleg omenjenih novih možnosti za odkrivanje demence pred pojavom njenih najočitnejših znakov daje zdravnikom tudi pomembne napotke za izbiranje najprimernejših kandidatov za klinične preizkuse, povezane z demenco, so med drugim prepričani avtorji raziskave.
3