SiolNET. Digisvet Novice
0,45

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Svetovni teden ozaveščanja o protimikrobnih zdravilih

"Antibiotike uporabljamo preveč in prepogosto!"

0,45

termometer

Skupaj preprečimo protimikrobno odpornost | Ena od maskot, ki v kampanji Skupaj preprečimo protimikrobno odpornost v ljubljanskem parku Zvezda v dopoldanskih urah med 18. in 22. novembrom ozavešča  o pomenu pravilne in odgovorne uporabe protimikrobnih zdravil. | Foto: Ana Kovač
Ena od maskot, ki v kampanji Skupaj preprečimo protimikrobno odpornost v ljubljanskem parku Zvezda v dopoldanskih urah med 18. in 22. novembrom ozavešča  o pomenu pravilne in odgovorne uporabe protimikrobnih zdravil. Foto: Ana Kovač

"Stvar osnovnošolske izobrazbe je, da antibiotiki ne delujejo proti virusom in da jih ne bi smeli pričakovati ob vsakem prehladu ali gripi," opozarja predsednik Slovenskega združenja družinske medicine prim. dr. Aleksander Stepanović.

Zdravniki opozarjajo, da je predpisovanje antibiotikov pri virusnih okužbah, te pa so krivci za 80 odstotkov okužb dihal v zimskem času, celo škodljivo, saj antibiotiki delujejo le proti bakterijam – in še to, če niso te zaradi naše prekomerne uporabe antibiotikov razvile odpornosti.

A kljub temu se še vedno pojavljajo ljudje, ki ob vsakem prehladu in gripi od svojih zdravnikov zahtevajo, naj jim predpišejo antibiotike. Škoda takšnega ravnanja je večplastna in daljnosežna, tako z vidika javnega zdravstva kot tudi z vidika javnih financ.

Novice Superbakterijo, ki je odporna proti vsem antibiotikom, odkrili tudi v ZDA – ali je to konec antibiotikov?

Preveč antibiotikov krepi odpornost bakterij

"Pri virusnih obolenjih so antibiotiki celo škodljivi, kajti s tem bolnike nepotrebno izpostavljamo morebitnim stranskim učinkom ob tem, da proti virusom sploh ne delujejo," je ob zaznamovanju svetovnega tedna ozaveščanja o protimikrobnih zdravilih posvaril specialist splošne medicine in vodja oddelka za intenzivno terapijo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana izr. prof. dr. Matjaž Jereb.

bakterije zdravila laboratorij Digisvet Nepričakovani zaveznik v boju proti superbakterijam

Pretirana uporaba antibiotikov namreč krepi in pospešuje razvoj odpornosti bakterij proti zdravilom, tudi proti tistim najnovejšim, ki zdaj še učinkujejo, ko so predpisana v ustreznih primerih.

"Bakterije so vedno korak pred nami, mi pa zanamcem dolgujemo, da ohranimo učinkovitost zdravil tam, kjer jih zares potrebujemo," je opozoril Jereb.

Predsednik Slovenskega združenja družinske medicine in zdravnik družinske medicine v Zdravstvenem domu Škofja Loka prim. dr. Aleksander Stepanović. | Foto: Ana Kovač Predsednik Slovenskega združenja družinske medicine in zdravnik družinske medicine v Zdravstvenem domu Škofja Loka prim. dr. Aleksander Stepanović. Foto: Ana Kovač

Antibiotiki niso samo v naših zdravilih

Pogosto pozabljamo, da z antibiotiki nismo v stiku samo takrat, ko jih jemljemo kot zdravila. Antibiotiki se namreč (preveč intenzivno) uporabljajo tudi v veterini, živinoreji in predelavi, večja poraba antibiotikov pa neizogibno vodi do večje odpornosti bakterij, ki od leta 2016 strmo narašča. Škodljivi mikrobi niso samo bakterije, temveč tudi glive.

Proti odpornim bakterijam se ne moremo ubraniti, število smrti zaradi njih, v Evropski uniji je teh okrog sto dnevno, pa je že primerljivo številu smrti zaradi rakastih obolenj.

Siol Plus Kako je pretirana raba antibiotikov pomagala razvoju superbakterij

Boleče za javno zdravstvo (in tudi javne finance)

Letno zaznajo v Evropski uniji več kot 670 tisoč okužb z odpornimi bakterijami, od tega več kot 70 odstotkov v bolnišničnem okolju. Slovenija je sicer malo pod povprečjem Evropske unije, a je to, kot pravi Jereb, vendarle daleč od zanemarljivega. "To je nenazadnje tudi strošek, letno v Sloveniji za antibiotike porabimo 20 milijonov evrov, države Evropske unije pa za zdravljenje okužb z odpornimi bakterijami porabijo več kot milijardo evrov," je dodal.

"Že v sosednji Italiji so razmere bistvene slabše kot pri nas, s potovanji in globalizacijo se možnost prenosa odpornih bakterij dodatno povečuje," svari Stepanović.

Odporne bakterije so velika zdravstvena težava, ki jo z nesmotrno uporabo antibiotikov intenzivno poglabljamo. | Foto: Ana Kovač Odporne bakterije so velika zdravstvena težava, ki jo z nesmotrno uporabo antibiotikov intenzivno poglabljamo. Foto: Ana Kovač

Učinki epidemije covid-19

Epidemija covid-19 je povzročila, da se je celotna poraba antibiotikov zmanjšala za približno eno petino, a je v bolnišničnem okolju ta vendarle zrasla. Jereb pojasnjuje: "V bolnišnice pridejo bolniki s težjim potekom in pri njih je večja možnost zapletov."

Zunaj bolnišnic pa je včasih težko ne predpisati antibiotika, ker splošni in družinski zdravniki nimamo toliko dostopne diagnostike, opozarja Stepanović: "Na primarni ravni dokaz povzročitelja ni vedno praktičen, zato so pomembne smernice na izkustvenem zdravljenju."

Florida, plaža Digisvet Superprenašalci bolezni: že dolgo vemo, koliko jih je, a še zdaj ne vemo, kdo so in zakaj so #video

Le s premišljeno uporabo lahko preprečimo, da se antibiotiki ne bodo obrnili proti nam

"Antibiotiki so izjemno dragocena zdravila, a so nas že naši profesorji učili, da jih je treba, če povemo s prispodobo, predpisovati s tresočo roko," se strinjata oba zdravnika.

"Če antibiotikov ne predpisujemo smotrno, bodo tudi nova zdravila kmalu neučinkovita. Proti antibiotikom postanejo odporne bakterije, ne človek in ne žival."

maščobe, bakterije Digisvet Ne sovražite preveč maščob, saj so (včasih) borci proti okužbi

Del stroke opozarja, da bi nas lahko črni scenarij naraščanja odpornosti bakterij potisnil v konec 19. stoletja, ko še ni bilo učinkovitih antibiotikov. Po nekaterih ocenah bomo na svetu zaradi odpornih bakterij izgubili deset milijonov življenj.

Jereb in Stepanović na te napovedi odgovarjata, da se bomo s pametnim pristopom, predvsem premišljeno uporabo antibiotikov, tega vendarle ubranili.

Specialist splošne medicine in vodja oddelka za intenzivno terapijo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana izr. prof. dr. Matjaž Jereb. | Foto: Ana Kovač Specialist splošne medicine in vodja oddelka za intenzivno terapijo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana izr. prof. dr. Matjaž Jereb. Foto: Ana Kovač

"Antibiotik ne more učinkovati še isti dan"

Opozarjata tudi na nerealna pričakovanja nezanemarljivega števila ljudi glede učinkovitosti antibiotikov tudi v primerih, ko jih zdravnik predpiše upravičeno: "Tudi ko predpišemo antibiotik za bakterijsko okužbo, ne gre pričakovati učinka v enem dnevu, kajti rezultati nastanejo čez dva ali tri dni."

Zato je pomembno, da protimikrobna zdravila, kot so antibiotiki, jemljemo res samo takrat, ko jih zdravnik upravičeno predpisuje, in točno tako, kot je zdravnik naročil. Ne jemljemo zdravil, ki so predpisana drugim, in svojih zdravil ne dajemo drugim. Že preprosti ukrepi, kot je redno umivanje rok, imajo velik pomen pri obvladovanju bakterijskih in tudi drugih okužb.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin