SiolNET. Digisvet Diggit
5,35

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Prideš do točke, ko moraš reči ne SMS-sporočilom ob 23. uri." #video

5,35

termometer

Diggit 2018
Foto: Bojan Puhek

Letošnjo konferenco Diggit je zaokrožila debata o tem, kako sploh živeti v digitalnem svetu - kako preklapljati med tem in realnim svetom. Ob tem sta se pojavili dve novi težavi, ki lahko vplivata na zdravje: izgorelost in tesnoba.

Diggit 2018 Digisvet Kiborg v Ljubljani: Tega nisem začutil še v nobenem drugem mestu #video

Sreča ima danes drugačen pomen kot nekoč, saj jo krojijo tudi družbena omrežja. Tam nas preplavljajo podobe srečnih in uspešnih ljudi, ki v življenju počnejo natanko to, kar hočejo vsi: uživajo. S tem se je ustvaril pritisk, saj družbena omrežja marsikoga "silijo" v  začaran krog stremljenja k sreči. In ko nam tega ne uspe doseči, nastopijo tesnoba, izčrpanost, izgorelost in druge duševne težave.

O tem so na okrogli mizi letošnjega Diggita govorili Miha Lavtar iz Optiweba, Janja Božič Marolt iz Mediane, Aljoša Bagola iz Pristopa ter strokovnjak za izgorelost Uroš Drčić.

Z leve proti desni: Janja Božič Marolt iz Mediane, Aljoša Bagola iz Pristop,  strokovnjak za izgorelost, Uroš Drčić, ter Miha Lavtar iz Optiweba. Z leve proti desni: Janja Božič Marolt iz Mediane, Aljoša Bagola iz Pristop, strokovnjak za izgorelost, Uroš Drčić, ter Miha Lavtar iz Optiweba. Foto: Bojan Puhek

150-krat na dan na pametni telefon

Danes so ljudje bolj kot kdajkoli prej obremenjeni z življenji drugih, kar lahko vpliva na naše življenje. Več raziskav je že pokazalo, da naj bi uporabniki pametnih telefonov v povprečju kar 150-krat na dan pogledali na pametni telefon in pobrskali po njem.

Kako na to gleda strokovnjak za izgorelost? "Taka oseba ima dve stvari: pomanjkljivo samopodobo in predstavo idealne podobe, kakšna oseba bi morala biti. Če pogledam prvi dejavnik: Slovenci v zadnjih 20 letih po mojem mnenju v samopodobi zelo napredujemo, kar je dobro za duševno zdravje in tudi za gospodarsko rast. Težava je z idealno podobo," meni Uroš Drčić in dodaja:

Rekel bi, da mi kot zahodna civilizacija že 200 let neprestano srkamo podobe idealnih ljudi, popolnih lepih, srečnih princev, ki vladajo in nič ne delajo. Kar pa je trenutno težava, je nalaganje teh podob v naše možgane. Včasih so bile to knjige in televizija, zdaj pa ima že vsak otrok odprt nov digitalni kanal za nalaganje teh podob, mislim, da je to velika težava.

Klan Kardashian-Jenner je med drugim "kriv" za današnjo obsedenost družbe s popolnostjo in neprestano prisotnostjo na družbenih omrežjih. Klan Kardashian-Jenner je med drugim "kriv" za današnjo obsedenost družbe s popolnostjo in neprestano prisotnostjo na družbenih omrežjih. Foto: Getty Images

Tehnologijo moraš znati obrniti sebi v prid

Miha Lavtar se s tem strinja, a sam v tehnologiji in digitalnem svetu vidi svetlejšo plat. "Tehnologija narekuje drugačen tempo življenja, a v naših rokah je, da to tehnologijo uporabimo sebi v prid in se temu prilagodimo. Facebook je na primer zelo dober kanal, če ga znaš uporabljati, saj ima kar nekaj pozitivnih učinkov."

Če ti kaj, kar prijatelj objavi, ni všeč, mu nehaš slediti. In če filtriraš vse te stvari, imaš na koncu imaš lahko lep "zid" uporabnih stvari - strani podjetij, ki jih spremljaš in lahko tako napreduješ. Podobno je s preostalo tehnologijo - zdi se mi, da jo je mogoče zelo dobro izkoristiti, če znaš. 

"Mogoče se je prilagajati in zdi se mi, da tako lažje živiš. Jaz doma televizije ne gledam zato, ker mi gre na živce in ker se mi zdi, da so na njej same negativne stvari. Vsak naj pri sebi ugotovi, kaj mu ustreza, in si tako prilagaja." Z njim se strinja tudi Janja Božič Marolt, ki pravi, da je digitalni svet kot atomska energija: "Ima plus in minus. Poleg tega so to šele začetki. Jaz sem bila sprva proti internetu in družbenim omrežjem, a nam prinašajo veliko prednosti."

Bagola je ob tem dodal primerjavo iz pradavnine, ko je človek iznašel ogenj: "Da smo se ga naučili uporabljati, smo se morali velikokrat opeči. In s tem je enako, z razumevanjem, kako te tehnologije sploh vplivajo na sodobne oblike vedenja. Zahrbtna past sodobnega sveta je ta: če si je Steve Jobs izmislil sprednjo kamero za videopogovore z družino, potem pa pride Kim Kardashian, ki lastnoročno izumi selfie in s tem vpliva na vedenje milijonov ljudi po svetu."

Nismo razvili mehanizma, kako si sami strukturirati čas

Sogovorniki so se ob tem dotaknili sreče in kako nanjo vpliva življenje v digitalnem svetu. Drčić pravi, da je že sam namen iskanja sreče zgrešen. "Če opazujemo osebo, ki išče srečo, a je ne najde, se izkaže, da težava ni v tem, da je on ne najde, ampak v tem, da jo išče. Gre za napačno razumevanje, kaj sreča sploh je. Sreča ni nič več eno od na primer 30 čustev, ki jih poznamo, od katerih ima vsako natančno določeno logiko nastanka in funkcijo. Sreča je enako kot vsa preostala čustva, je orodje za doseganje cilja, ne pa cilj."

Ob tem je poudaril, da se moramo ljudje znova naučiti, kako razporejati čas, saj neomejeno posvečanje digitalnemu svetu in brisanje meja med zasebnim in poslovnim močno vpliva na razvoj tesnobe in drugih duševnih težav. Za praktičen primer je vzel tovarno iz preteklosti, v kateri je bil delovni čas točno določen, ljudje so šli domov vsak dan ob isti uri in preostali del dneva namenili družini, opravkom in stvarem, ki so jih veselile. Ljudje so znali ločiti službo od zasebnega življenja.

sreča Foto: Thinkstock

"Ljudje še nismo razvili mehanizma, da si sami strukturiramo čas: kdaj delamo, kdaj počivamo, uživamo, zato je izgorelosti vsekakor več. Če me vprašate po starosti, bi lahko rekel, da so leta okrog 33 najbolj občutljiva."

Na to vsekakor vplivajo tudi pametni telefoni in neprestana dosegljivost, pravi. "Ker podobno kot nismo razvili mehanizma za strukturiranje časa, nismo razvili mehanizma za stalno bombardiranje z informacijami. In to je pritisk, ki vpliva na izgorelost."

Takšen pritisk je na svoji koži pred časom občutil tudi Bagola, ki pa se je naučil potegniti črto in začrtati jasne meje. "Prideš do točke, ko moraš reči ne SMS-sporočilom ob 23. uri."

Diggit 2018 Foto: Bojan Puhek

Kako najti srečo v digisvetu? Zaposliš osebo, ki skrbi za to.

Da je izgorelosti v njegovem podjetju vse manj, pa Lavtar skrbi kar s pomočjo osebe, katere zadolžitev je prav to: skrb za srečo in zadovoljstvo zaposlenih. Idejo za takšno delovno mesto so dobili v tujini, kjer ta oseba nosi naziv Chief Happiness Officer.

"Sreča sicer ni prava beseda, ampak bolj zadovoljstvo, ker je sreča odvisna od tebe, ne od kadrovnika." 

Sem pa mnenja, da je kadrovnik precej podcenjena funkcija v Sloveniji in večinoma je tam zato, da pripelje ljudi v podjetje, ne pa, da jih tam obdrži. In v našem podjetju je to glavni namen, da pomaga pri tem, da so sodelavci zadovoljni, ampak morajo tudi oni dati nekaj od sebe, energijo in željo. 

"To se je izkazalo za zelo dobro funkcijo. Ko imaš težave, je dobro, da se lahko na nekoga obrneš, on pa je vmesni člen med menoj in preostalimi sodelavci. Ko na primer vidi, da je energija upadla, mora to opaziti, se odzvati in jo dvigniti, organizirati teambuilding, masaže ... Mora komunicirati z ljudmi in se ukvarjati z njimi."

Bagola pa je ob tem dodal: "Srečo moraš srečati, za vse preostale stvari v življenju pa se splača potruditi."

Diggit 2018 Foto: Bojan Puhek

"Ko pridem iz tujine v Slovenijo, sem vedno srečen"

Božič-Maroltova je ob tem omenila raziskavo njihovega inštituta za raziskovanje trga in medijev, v kateri jih je zanimala sreča ljudi v 70 državah po vsem svetu. Ljudje so morali s številko od 1 do 5 (od zelo nesrečnega do zelo srečnega) določiti, kako srečni so. "Ugotovili smo, da najbolj srečni ljudje živijo na Fidžiju, sledila je Kolumbija, v primerjavi z državami okrog nas pa smo Slovenci presrečni - 65 odstotkov se jih je opredelilo za srečne."

In za srečnega se ima tudi Lavtar, ki je eden od tistih Slovencev, ki po prihodu iz tujine domov ugotovi, da je Slovenija "top" dežela za življenje. "To je absolutno res. Vedno, ko grem v tujino, sem srečen, ko pridem nazaj." 

Bitcoini, evri Digisvet Slovenski kriptovelikani: "Brez milijona evrov danes nisi nič" #video

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • LifeXY / 13.06.2018. ob 06:18 +2 0

    nehal sem brati pri: lahko slediš podjetjem in tako napreduješ. ha ha ha, kekci. To ni nič drugega kot marketing zapakiran v obliki "mi smo uporabni, konkurenca je zanić". Moje napredovanje se je začelo z izbrisom profila na FB-ju.

    +2 0
delitve: 101
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin