Sreda, 2. 7. 2014, 8.43
7 let, 2 meseca
Sodnica Zobčeva zaradi Masleše izstopila iz sodniškega društva. Masleša zadeve ne komentira.
"Glede na takšno stanje je torej očitno, da se ne splača izpostavljati za to, da bi se kaj spremenilo. Najbolje je sedeti v sobi, tiho reševati zadeve, gledati, da te kakšna neugodna statistika kje ne izpostavi, in imeti pretanjen občutek o tem, kar prihaja z vrha sodstva, in ne o tem, kaj je prav in kaj ni. In potem si po neki sprevrženi logiki samostojen, neodvisen in pokončni sodnik …"
S temi besedami in z izjavo, da izstopa, končuje pismo, v začetku junija naslovljeno na Slovensko sodniško društvo, vrhovna sodnica Barbara Zobec, sicer članica kazenskega oddelka vrhovnega sodišča.
Masleša naj bi v govoru ustavnega sodnika Jana Zobca, sicer moža sodnice Zobčeve, napadel z besedami, da z javnimi zapisi ruši legitimnost sodstva. Maslešo naj bi zmotil Zobčev zapis Mehki trebuh slovenskega sodstva, ki ga je Zobec decembra 2012 objavil v časopisu Delo. Ob tem pa se Masleša v govoru v ničemer opredelil do stališč, ki jih je zapisu navedel Zobec, v pismu dodaja vrhovna sodnica.
Ustavni sodnik Zobec na dogodku v Olimju ni bil prisoten.
Besede Masleše je sicer Šorli označil za "neljubi dogodek", zaradi tega pa je v začetku junija, na isti dan kot sodnica Zobčeva izstopno izjavo, na izvršilni odbor sodniškega društva sam naslovil predlog, naj ta poda mnenje o ravnanju Masleše.
Zobčeva je tudi zapisala, da je bil na srečanje sodnikov povabljen tudi tožilec Andrej Ferlinc, nasprotna stranka v kazenskem postopku zoper Janšo, to pa je poleg vsebine Masleševega govora po prepričanju sodnice nezaslišana in groba kršitev nepristranskosti in neodvisnosti sodnikov.
Sicer pa sodnica med razlogi, ki ji narekujejo izstop iz društva, v pismu med drugim še navaja, da se je sodniško društvo v zadnjih letih oddaljilo od mnenjskega pluralizma, ki bi omogočal strpno razpravo o stanju in težavah sodstva, temveč vedno bolj "postaja forum, kjer se aklamativno sprejemajo stališča, ki ne trpijo ugovora."
Šorli tudi pravi, da naj bi Masleša Zobca označil za lažnivca, kar naj bi bilo dokazano v postopku imenovanja za predsednika vrhovnega sodišča. Spomnimo, ob Masleševi kandidaturi za predsednika vrhovnega sodišča, proti koncu leta 2010, je Zobec izrazil pomisleke o primernosti Masleše za omenjeno funkcijo. Razlog za to naj bi bila nekatera po Zobčevi presoji sporna ravnanja Masleše v preteklosti.
Vrhovni sodnik Šorli je sicer še navedel, da "ne verjamem, da je bilo nedemokratično ravnanje Masleše izvršeno v soglasju z vodstvom društva". Sam, kot rečeno, pričakuje, da se bo do ravnanja predsednika vrhovnega sodišča in do tega, ali to ustreza sodniški etiki, opredelil izvršni odbor sodniškega društva.
Enaka vprašanja smo naslovili tudi na sodni svet, ki mu je vrhovna sodnica Zobčeva v vednost poslala dopis z izjavo o izstopu iz sodniškega društva. Ta o zadevi do zdaj ni razpravljal. Pojasnili so nam, da pisma vrhovne sodnice Zobčeve nimajo v evidencah prejete pošte, zato jo bodo zaprosili, da jim pisanje vnovič pošlje.
Za odziv na pisanji Zobčeve in Šorlija smo prosili tudi predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo. Iz njegovega urada so nam sporočili, da je Masleša s pisanji seznanjen le prek medijev, do navedba pa se v tej fazi ne bo opredeljeval. Govor, ki ga je imel Masleša v Olimju, si lahko preberete in ogledate na tej povezavi.