Tugomir Šušnik: Največ mi pomeni priznanje mladih

Priznanji, ki so ju letos podelili prvič, sta prejela Marija Mojca Pungerčar in Silvester Plotajs Sicoe.

Šušnik je v slovenski prostor pripeljal vpliv ameriškega slikarstva Kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, ki so jo umetniku izročili sinoči v Moderni galeriji, zaseda Šušnik v sodobnem slovenskem slikarstvu posebno mesto. V slovenski prostor je pripeljal vpliv ameriškega slikarstva visokega modernizma.

Kot je Šušnik komentiral za STA, se mu to sicer zdi preozka formulacija. Za primerjavo je navedel, da tudi impresionisti pravzaprav niso "slovenski" impresionisti, saj so, ko so gradili svoje podobe, študirali likovno teorijo srednje Evrope. Zato so vsi podobno delali s komplementarnimi barvami, brez uporabe črne. To je bila paradigma, s katero so začeli francoski slikarji.

Ameriško – ker je vse mogoče najti tam V ZDA je po njegovih besedah danes mogoči videti najboljše umetniške zbirke na svetu. Veliko del je v ZDA prišlo med prvo in drugo svetovno vojno, kar velja tudi za vpliv evropske in ruske suprematistične umetnosti. Ameriško slikarstvo je pravzaprav nadaljevanje določenih analiz. Ameriško preprosto pomeni, da je mogoče vse najti tam, je dejal Šušnik.

Kot še piše v utemeljitvi nagrade, je usmeritev, ki jo narekujejo Šušnikova zgodnja dela, zavezujoča za nadaljnji slikarjev opus in pomembna za razvoj sodobne slovenske umetnosti nasploh. Šušnik se je formiral v času in prostoru, ko in kjer so vzorci visokega modernizma že kazali znake zatona v akademizem in posledičnega pobega v intimne prostore likovne transcendence. Po drugi strani je bil to čas, ko je bil pohod jugoslovanske neoavantgarde na višku.

Šušnikov opus je spontano strukturiran, povsem neprogramski, hkrati pa še vedno v znamenju izhodiščnega položaja zavezanosti življenju in moči kreativne svobode. Slikarska dela večinoma značilno velikih formatov odlikujejo predvsem energičnost in neposrednost slikarskega pristopa ter izjemna moč podobe, ki se ves čas giblje med figuralnim in abstraktnim, je zapisal avtor utemeljitve nagrade Žiga Kariž. Po njegovem mnenju je Šušnik z abstraktnimi deli, nastalimi v prvem desetletju 21. stoletja, "dosegel enega svojih viškov, če ne kar višek svoje kariere".

Marija Mojca Pungerčar je priznanje Riharda Jakopiča prejela za projekte, nastale med letoma 2008 in 2012. Umetnica že več kot 20 let deluje na področju sodobne vizualne umetnosti, ukvarja pa se tudi z gledališko kostumografijo. Z angažiranimi in kritičnimi umetniškimi projekti je odločilno zaznamovala tako slovenski kulturni prostor kot tudi širšo mednarodno umetniško sceno.

Silvester Plotajs Sicoe je v zadnjem obdobju v Mestni galeriji Ljubljana med drugim pripravil razstavo Kako nosorogu razložiti umetnost, v galeriji Equrna razstavo Srce je očem nevidno in na Slovenskem zgodovinskem inštitutu na Dunaju razstavo Srečne slike.

Nagrado Riharda Jakopiča podeljujejo Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Slovensko društvo likovnih kritikov in Moderna galerija.