Nedelja, 19. 1. 2020, 4.15
4 leta, 10 mesecev
Kdo in zakaj se je domislil teh rešitev? Presenečeni boste.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,16
8
Formula 1 je svetovno poznani razvojni center, kjer se številne tehnologije kasneje preselijo tudi v osebne avtomobile. Izkazalo se je, da so za številne tehnološke rešitve v osebnih avtomobilih odgovorna tudi vojaška letala. Kar nekaj pomembnih novosti je bilo sprva namenjenih vojaški industriji, a so našle svojo pot tudi pri avtih in so danes nepogrešljiv del modernega avtomobila.
Pa začnimo povsem na začetku. Francoski letalec Gabriel Voisin (1880-1973) je kot prvi razvil mehanski protiblokirni sistem za kolesa (danes poznan kot ABS). Prvič so ga uporabili na bombnikih ob koncu prve svetovne vojne, saj so morala ta letala pristajati na kratkih pristajalnih stezah blizu fronte. Zaradi velike sile in hitrosti so morala ustaviti hitro, vendar so pri tem kolesa rada zablokirala in pnevmatika je počila. Sistem proti blokiranju koles med zaviranjem je danes obvezen za vsa vozila v Evropi in ZDA.
ABS danes velja za enega najpomembnejših varnostnih sistemov in poskrbi za hitrejše ustavljanje avtomobila. Moč zaviranja se prilagaja vsakemu kolesu, s tem pa ne more priti do blokiranja koles med zaviranjem. Kot prvi avto s sistemom ABS je bil jensen FF, britanski športnik iz leta 1966. Kot prvi so elektronsko nadzorovani ABS dobili nekateri Chryslerjevi modeli v sedemdesetih, toda šele Mercedes-Benz je leta 1978 v razredu S predstavil sofisticiran sistem s štirimi kanali, ki so nadzorovali delovanje vsakega kolesa.
Projicirni zaslon "head-up"
Zaslon "head-up" oziroma slovensko projicirni zaslon se je prvič pojavil že pred drugo svetovno vojno, kjer so ta sistem dodali na vojaške bombnike in s tem pomagali pri natančnosti merjenja. Nekoliko kasneje so Britanci pri kraljevem vojnem letalstvu RAF iznašli način, kako sliko radarja prezrcaliti na steklo pred pilota vojnega letala mosquito.
Sčasoma je tehnologija napredovala in po koncu vojne resnično zaživela ter na steklo letala projicirala tako rekoč vse pomembne podatke. Tehnologija je zaradi širše uporabnosti našla svoje mesto tudi v avtomobilski industriji. Prvič so zaslon ''head-up'' uporabili v posebni verziji modela oldsmobile cutlass, ki so jo omejili le na petdeset primerkov. Sistem je postal bolj razširjen leta 1990, ko so pri Oldsmobile projicirni zaslon ponudili med opcijsko opremo pri limuzini cuttlass supreme. Takrat se je na zaslonu prikazovala le digitalno izpisana hitrost.
Ogrevano sprednje steklo
Poenostavljeno povedano je ogrevano steklo preprosta steklena plošča, prekrita z električno prevodnim premazom, ki s pomočjo električnega toka pomaga odmrzniti zadnje ali vetrobransko steklo. Kot prvi so takšno rešitev uporabili pri letalih v drugi svetovni vojni, saj je steklo pri visokih višinah in nizkih temperaturah rado zmrznilo ter s tem omejilo pregled pilota.
Po koncu vojne je tehnologija postala cenovno dostopnejša in Ford je v ZDA leta 1974 nekaj svojih modelov opremil s sistemom za odmrzovanje stekla. Toda tehnologija se je sprva izkazala za zelo nezanesljivo, šele leta 1985 se je vrnila v bistveno bolj zanesljivi obliki. Ford granada, taurus in mercury sable so bili ponovni poskusni zajčki. Zdaj je sistem za odmrzovanje zadnjega stekla vgrajen v tako rekoč vsak avtomobil, vse bolj pogosta pa je tudi uporaba na vetrobranskih steklih.
Osemvaljni motor
Prvi osemvaljni motor je kot prvi izdelal francoski pionir Léon Levavasseur (1863-1922). Leta 1902 ga je prvič vgradil v kanardsko letalo, vendar so osemvaljne motorje začeli v večji meri vgrajevati v bojna letala v drugi svetovni vojni. Motor je nosil uradno oznako Antoinette, po hčerki glavne finančnega podpornika razvoja.
Avtomobilski svet vsekakor ne bi bil enak brez osemvaljnega motorja. Tudi danes, ko so v avtih vgrajeni prostorninsko precej manjši motorji z manj valji, jih številni še vedno vgrajujejo v svoje športne modele. Daleč najbolj priljubljen motor je v ZDA, kjer je nujni del skoraj vseh poltovornjakov, športnih terencev in športnih avtov.
Radarski sistemi
Radar se je rodil v začetku 30. let prejšnjega stoletja, ko so številne države zaradi pretečih letalskih napadov razvile svoj sistem zaznave prihajajočih letal. S pomočjo radarja (RAdio Detection And Ranging) so hitreje zaznale letala in ustrezno ukrepale. Kot prvi so uspešno sistem uporabili v praksi Britanci. S pomočjo radarskega sistema chain home so uspešno usmerili svoja bojna letala proti nemškemu letalstvu v bitki za Britanijo leta 1940.
Toyota je načelo radarja prvič uporabila leta 1982 na modelu corona. Na zadnji del so vgradili senzorje, ki so s piskom voznika pri parkiranju opozorili na bližajoče se vozilo zadaj. Leta 1998 so radarsko tehnologijo uporabili pri Mercedesovem razredu S ter svetu predstavili prvi radarsko vodeni tempomat. Radarsko tehnologijo uporabljajo tudi policisti za merjenje hitrosti.
Navigacija GPS
To je verjetno najbolj poznana tehnologija, ki je prišla iz vojaškega sveta. A vse se je začelo v letih po koncu druge svetovne vojne, ko so se letala pogosto izgubila ali pa jim je na poti preprosto zmanjkalo goriva. Ameriška vlada je želela v 50. letih prejšnjega stoletja odpraviti te težave in je začela s pomočjo satelitov natančneje locirati svoja vojaška letala. S pomočjo novega sistema so lažje koordinirali delovanje celotnega sistema, med njimi so sledili tudi ladjam in podmornicam.
Veliko bolj natančen sistem GPS je zaživel leta 1993, vendar so civilisti dobili dostop že ob koncu 80. let. Mazda eunos cosmo je bil leta 1990 prvi produkcijski avto, ki je bil opremljen z navigacijskim sistemom GPS. Prvi evropski avto leta 1984, opremljen s to tehnologijo, je bil BMW serija 7.
Neposredni vbrizg goriva
Neposredni vbrizg goriva znatno izboljša povprečno porabo goriva, moč motorja in zanesljivost. Prvič so ta način uporabili pri že prej omenjenem osemvaljnem letalskem motorju Antoinette. Tehnologija se je hitro razširila med drugo svetovno vojno, ko so motorje z neposrednim vbrizgom vgrajevali v bojna letala. Med najbolj znanimi je nemško letalo messerschmitt Bf 109, ki je bilo izredno zanesljivo pri manevrih pri velikih hitrostih. Vojna letala z motorjem z uplinjačem, kot je bil britanski spitfire, so imela pri takšnih manevrih težave in so izgubila moč.
Še danes velja dvanajstvaljni motor Daimler-Benz DB 601, ki so ga uporabili v messerschmittu Bf 109, za enega najboljših v zgodovini. Po koncu vojne Daimler ni imel s takšnimi motorji kaj početi, vendar so potrebovali zmogljiv motor za svoje športne modele. Rešitev je bila preprosta - uporabili so zasnovo obstoječega motorja, odstranili polovico valjev in zmanjšali prostornino s 33,9 litra na samo tri litre. Še vedno se je moč motorja ustavila pri 177 kilovatih.
Čeprav so pri Mercedesu leta 1954 že imeli motor za enega najbolj slavnih avtov na svetu, 300 SL gullwing, so raje uporabili motor z mehanskim vbrizgom goriva. Elektronsko nadzorovani vbrizg goriva je tako luč sveta prvič ugledal leta 1958 na nekaterih modelih Chryslerja.
Prisilno polnjeni motor
Prisilno polnjenje je bilo prvič patentirano leta 1905, toda šele leta 1915 so turbino nataknili na motor z notranjim zgorevanjem. Francoski inženir August Rateau (1863-1930) je turbino nataknil na Renaultove motorje, ki so jih v letalih uporabljali Francozi med prvo svetovno vojno. Njegova pametna zasnova je pomagala v motorju Renault 12Fe z 240 kilovati ohranjati enak nivo tlaka v motorju, ne glede na višino letenja, ter je ohranila moč motorja, ne glede na redkost zraka na višjih višinah.
Danes so prisilno polnjeni motorji zelo priljubljeni predvsem v Evropi. Prinašajo večjo zmogljivost in zmanjšujejo povprečno porabo goriva ter v prostorninsko manjših motorjih poskrbijo za več moči.
8