nesreča
Sreda, 11. 5. 2016, 6.20
6 let, 6 mesecev
Prometna varnost v času rojstva Slovenije: blizu 500 življenj je ugasnilo na leto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,50
4
Pred 25 leti, ko smo Slovenci zaživeli v svoji državi, je bilo potovanje po slovenskih cestah precej bolj nevarno kot danes. Imeli smo le za vzorec štiripasovne avtoceste, avtomobili varnostno niso bili tako razviti kot danes, dogajanje na regionalkah in magistralkah pa so krojile kolone plazečih se tovornjakov. V letu osamosvajanja je v hudih prometnih nesrečah v zveriženi pločevini ugasnilo blizu 500 življenj. Najbolj krvavo je bilo leto 1994, ko so slovenske ceste vzele 506 življenj.
Odseki smrti …
Kolona vozil na odseku Peračica junija 1991. Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Na cestah, rezerviranih za motorna vozila, na katerih so bile takrat potovalne hitrosti najvišje, se je zlasti v času poletnih počitnic odvijala prava ruska ruleta prehitevanja kolon prenaloženih in plazečih se tovornjakov. A prehiteti dva ali tri vlačilce tipa FAP, kamaz, fiat titano, ki so se denimo v dolg klanec vzpenjali tudi s hitrostjo pod 20 kilometrov na uro, je bilo z yugom, stoenko, katrco, lado … torej avtomobili z razmeroma skromno zalogo moči in varnostno opremo, ki je zajemala praktično le varnostni pas, kljub vsemu precej tvegano početje. Nemalokrat se taki manevri v "škarice" žal niso izšli. Ko je počilo v takih primerih, je bil izid vedno grozljivo tragičen.
Še veliko bolj pereč problem kot danes pa sta bili tudi prometna kultura in preventiva. Neprilagojena hitrost, alkohol, nepripet varnostni pas so bili dejavniki, zaradi katerih so vozniki na naših cestah krvaveli še veliko bolj kot v današnjem prometu, čeprav je aktualna prometna varnost še vedno na resnem preizkusu, je pa veliko bolje kot nekoč.
Prometna nesreča v Tlakah, 13. marec 1991. Preživeti čelno trčenje v avtomobilu brez zračne blazine, brez sodobne varnostne kletke je bilo praktično nemogoče. Ste prepoznali avtomobil na fotografiji? Gre za renault 4 - katrco, model, ki so ga do leta 1992 izdelovali v Novem mestu. Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.
V prometno najbolj obremenjenih mesecih so prav izstopali nekateri odseki smrti. Proti Dolenjski se je grozljiv sloves prijel Karteljevega klanca pred Novim mestom, veliko hudih, tragičnih nesreč je bilo na odseku skozi Krakovski gozd pa na ravnicah pred Trebnjim in v Višnji Gori. Hudo je bilo tudi na vzhodnem asfaltu današnje Slovenike, prometne žile med prestolnico, Celjem in Mariborom. Tam so zlasti izstopale denimo Trojane.
Veliko življenj je ugasnilo tudi na relaciji Ljubljana-Koper. Izrazito nevaren odsek je bil denimo na stari cesti proti Planini, pa pri Postojni. Gneča in razrahljani živci voznikov so svoj davek terjali tudi na Črnem Kalu, pa ravnicah pod njim. Na gorenjski magistralki je visok krvni davek zahteval odsek Peračica.
Vozni park na naših cestah je pred 25 leti predvsem bil vezan na avtomobilsko industrijo nekdanje Jugoslavije. Golfi iz Sarajeva (TAS), katrce (renault 4) iz IMV-ja oziroma današnjega Revoza, opli iz Kikinde, pa seveda modeli stoenka, yugo, 128 … Crvene zastave iz Kragujevca. Pasivna in aktivna varnost v teh modelih je bila praktično nična. To so bili časi, ko nekateri tovrstni avtomobili niso imeli niti vzglavnikov, nikakršnih namenskih karoserijskih ojačitev, ni bilo ABS zavor, pa zračnih blazin in tudi testov agencije Euro NCAP še ne. To so bili tudi časi, ko se je nemalokrat čakalo na gorivo. Fotografija posneta v času vojne za Slovenijo v okolici Ljubljane. Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Na mejnih prehodih se je čakalo
Posebnost takratnega prometa pa so v obremenjenih mesecih bile tudi vrste za vstop in izstop iz države. Ljubelj, Korensko Sedlo, Fernetiči, Šentilj pa z novimi mejami še vsaj do začetka jugoslovanske vojne tudi Begana. Te vrste so v poletni pripeki načenjale potrpežljivost tudi tujcem, ki so v močnejših in večjih avtomobilih nato prek Slovenije hiteli na jadransko obalo. Kombinacija utrujenosti in slabe infrastrukture pa je terjala svoj krvni davek. Žal, veliko družin ni nikoli prispelo na počitnice.
Gneča na mejnem prehodu Jezersko v času vojne za Slovenijo. Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.
V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.
4