Raketni Fritz

Leta 1927 je namreč južnotirolski astronom, preskusni pilot in novinar Max Valier Fritza von Opla prosil za podporo pri razvoju raketnega motorja. Vnuk ustanovitelja Opla Adama Opla je bil tudi sam preskusni voznik in letalec, zato je poznal raketno tehniko in njeno uporabnost, zato se je takoj strinjal s predlogom.

V Rüsselsheimu so začeli razvijati raketni avtomobil in kmalu je bil pripravljen prvi javni primerek RAK 1, s katerim se je tovarniški voznik Kurt C. Voklhart 11. aprila 1928 podal na javno vožnjo po Oplovi preskusni stezi. Avtomobil je poganjalo dvanajst raketnih motorjev v ohišju za voznikom, vendar se med prvo vožnjo niso vžgali vsi. Kljub temu je dosegel hitrost 100 km/h. 23. maja 1928 se je Fritz von Opel s črnim avtomobilom RAK 2 podal na rekordno vožnjo pred uglednimi gosti iz politike, filma in znanosti ter na berlinskem dirkališču AVUS presegel hitrost 238 km/h.

Čez dober mesec, 23. junija 1928, je avtomobil RAK3 brez voznika na železniški progi pri Hannovru dosegel celo hitrost 256 km/h in postavil rekord v vožnji po tirih. Slediti bi moralo še več voženj, vendar so jih oblasti prepovedale. Septembra 1929 je »Raketni Fritz«, kot so imenovali Fritza von Opla, z letalom opel-sander RAK 1 z letališča pri Frankfurtu prvič tudi poletel na raketni pogon in v zraku dosegel hitrost 150 km/h.