Lancia za dirke

Trije motorji

Leta 1953 je tako nastal model lancia D20 coupé sport, ki je bil nekakšna vmesna stopnja k pravim specialkam, kakršna je bila lancia D23 spider sport. Lahko aluminijasto karoserijo okrog ogrodja iz cevi je oblikoval Pinin Farina, ki je tekočim linijam aurelie GT dodal nekaj agresivnosti in izpostavil predvsem sprednji del z izrazitim vstopnikom za zrak na pokrovu. Pod motornim pokrovom so se zvrstili trije motorji. Prvi, z oznako B110, delovno prostornino 2488 kubičnih centimetrov in močjo 137 kilovatov, je ostal v prototipni fazi. 2962-kubični motor V6 za največjo močjo 160 kilovatov je bil vgrajen v lancie, ki so nastopile v šestih od sedmih dirk sezone 1953, za dirko 24 ur Le Mansa pa so pripravili tretji motor, 2693-kubični V6, ki mu je največjo moč 180 kilovatov zagotavljalo Rootsovo puhalo.

Uspehi na dirkah

Lancia je izdelala šest primerkov modela D20 coupé sport, dva prototipa in štiri dirkalnike, ki so se precej dobro odrezali na dirkah. Felice Bonetto je namreč z njim osvojil tretje mesto na dirki Mille Miglia, Umberto Maglioli pa je osvojil prva mesta na dirkah Palermo–Monte Pellegrino in Targa Florio. Več uspehov so sicer preprečile prepogoste okvare avtomobilov, ki so jih odpravili pri zelo uspešni lancii D24.