Kolonialno-podeželski renault

Leta 1950 je predstavil robustni in funkcionalni avtomobil, ki naj bi bil enako uporaben v mestih in na podeželju, zanimiv pa bi bil tudi za tuje trge in preostale francoske kolonije, predvsem Alžirijo. Ker so ga naslavljali predvsem na kolonialne in podeželske kupce, so mu nadeli ime "colorale", kar je bila sestavljanka pridevnikov "coloniale" (kolonialni) in "rurale" (podeželski).

Colorale, ki je s sprednjim delom močno spominjal na manjši 4CV, se je ponašal predvsem z zelo prostorno kombijevsko kabino in možnostjo pogona na vsa štiri kolesa, s katerim je na nek način napovedal lahke terence oz. SUV, ki so se pojavili šele konec dvajsetega stoletja. Poleg tega je bil na voljo tudi kot lahki furgon in poltovornjak.

Prve primerke je poganjal robustni a povsem zastareli štirivaljni bencinski motor iz leta 1936. Njegova delovna prostornina je sicer znašala zajetnih 2.383 ccm, ker pa je imel nizko kompresijsko razmerje, prilagojeno slabemu bencinu iz vojnega obdobja, je razpolagal z močjo zgolj 36 kW (48 KM). Z njim opremljeni 1,64-tonski avtomobil je zato porabil veliko goriva in komaj dosegel hitrost 100 km/h. Leta 1953 so colorale opremili z novim 1.996-kubičnim bencinskim štirivaljnikom, ki je bil s 43 kW (58 KM) sicer precej močnejši, vendar pa avtomobil z njim zaradi majhnega navora ni bil veliko bolj živahen.

Ker je bil colorale zaradi robustne zasnove tudi manj eleganten od tekmecev, si v Franciji ni pridobil veliko privržencev. Nekoliko bolje mu je šlo v kolonijah, kjer pa so ga tudi izpodrivali bolj konvencionalni modeli tovarne Peugeot. Do konca proizvodnje leta 1957 so ga zato izdelali zgolj v 43.000 primerkih.