Torek, 26. 7. 2022, 22.48
2 leti, 5 mesecev
Test: opel astra 1.2 turbo elegance (96 kW)
Voziti klasiko ali SUV? Tale pove veliko o tej dilemi.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,23
6
Prav veliko pa skupnega s prehodnicami tale astra nima. Opel je v času njene prejšnje generacije prišel pod lastništvo koncerna PSA in nova astra ima pod sabo francoski in ne več nemški tehnični DNA.
Da bi kupili tradicionalno opel astro, avtomobil z že tridesetletno tradicijo, nam mora biti všeč predvsem njeno retro-moderno oblikovanje. Tehnično je namreč zelo podobna francoskim bratom, prostornost na zadnji klopi pa ne sledi športnim terencem. V primerjavi s temi je lahko kar občutno cenejša in predvsem - astra ostaja avtomobilska klasika. Voziti klasiko in ne SUV pa danes že pomeni biti drugačen.
Opel astra spada med čiste avtomobilske klasike, ki po cestah vozijo že trideset let, pod novim lastnikom pa ob napovedani elektrifikaciji in pohodu športnih terencev ostaja zvesta tej (kombilimuzinski) klasiki. Astra je nastala na podlagi preverjenega avtomobilskega recepta, njeni največji aduti pa so oblikovalske narave. Z retro prijemi vzbuja ravno prav avtomobilske nostalgije, da lahko tudi kot kombilimuzina danes ponuja zelo všečen vsakodnevni avtomobil.
Oplov poudarek pri astri je tudi na matrični tehnologiji žarometov LED, ki delujejo zelo dobro.
Dovolj nemška, da ni prevladujoče francoska
Tako zelo smo se že navadili najrazličnejših športnih terencev in križancev, da se je danes že kar nenavadno usesti v klasičen avtomobil. Opel astra, ki je leta 1991 v ponudbi zamenjala predhodnika kadetta, je ena najbolj tradicionalnih klasik na cestah.
Prav veliko skupnega s prehodnicami pa tale astra nima. Opel je v času njene prejšnje generacije prišel pod lastništvo koncerna PSA in nova astra ima pod sabo francoski, ne več nemški tehnični DNK. Tehnično je danes bližje sestrskemu peugeotu 308 kot pa na primer volkswagen golfu. Toda astra je prav gotovo dovolj nemška in ne prevladujoče francoska, da ima na cesti svoje trdno mesto.
Najbolj izrazit je avtomobil z zadnje smeri, kjer bi mu cestno samozavest težko očitali. Tako kot pri peugeotu 308 se tudi pri astri, kadar jo gledamo z boka, nisem mogel znebiti vtisa, da se sicer 18-palčna kolesa nekoliko izgubijo v celotni gmoti avtomobila.
Z obliko motorne maske nekoliko spominja na nekdanjo opel manto.
Če izvzamemo priključni hibrid, je 1,2-litrski bencinski motor z močjo 130 "konjev" vrh astrine ponudbe.
Je 130 "konjev" dovolj?
Tehnika je sicer že dobro preizkušena in poznamo jo iz peugeota 308. O njej ne gre veliko razpravljati. Astro je poganjal 1,2-litrski turbobencinski motor z močjo 96 kilovatov (130 "konjev"), ki se na kolesa prenašajo prek osemstopenjskega samodejnega menjalnika. To prinaša dobre vozne lastnosti in zmogljivosti, pa tudi še zmerno porabo pod sedmimi litri na sto prevoženih kilometrov.
Astra je udoben avtomobil, ki se dobro obnese tudi med ovinki. Je sicer nekoliko mehkejša kot nekoč in ne bi je označili za čistokrven "vozniški" avtomobil, da bi torej njeno bistvo dojeli prav med ovinki, a vozne lastnosti so dejansko zelo dobre in več kot zadovoljive. Toda z vidika tehnike bi lahko podobno trdili za marsikateri avtomobil koncerna PSA. Čeprav je astra na tem področju nekoliko bolj trda (nemška), ta razlika še vedno ni drastična.
Toda za tradicionalno tudi športno astro, ki je nekoč slovela po različicah GSi in OPC, je danes kvečjemu 130 "konjev" (če izvzamemo 180 "konjev" pri priključnem hibridu) vendarle dokaj omejena motorna ponudba.
Voznik lahko izbira različne programe, ki pa vsaj vozniške dinamike bistveno ne spremenijo.
Ne tehnika, oblika in nostalgični dodatki jo delajo drugačno in vpadljivo
Zato sem razmišljal, kaj bi bil lahko glavni razlog za nakup astre in ne katerega izmed številnih športnih terencev. Res je, da Opel z grandlandom X nima ravno najbolj modernega (vpadljivega) SUV, a vseeno, konkurenca je izjemno velika.
Bolj kot v sami tehniki ključne astrine prednosti vidim v oblikovalski zasnovi. O tem, ali je avto lep ali ne, so mnenja sicer vedno deljena in o lepoti tudi nikoli nočem objektivno soditi. Astra pa je prav gotovo posebna, oblikovalsko moderna in polna tudi nostalgičnih dodatkov. Če je tehnično zelo podobna bratom iz Pariza, oblikovno odstopa. Naj omenim le "špičasti" črni del v maski motorja, ki spominja na nekdanjo manto, ali pa plastične dodatke v kotu zadnjih stranskih stekel. Take je imel še zadnji kadett.
Vozniški prostor je dobra kombinacija klasike in izrazite digitalizacije.
Digitalni merilniki so lepo zaokroženi za volanom.
Vozniški prostor je zelo prijeten in kljub digitalizaciji je pri roki še dovolj klasičnih gumbov
V notranjosti hvalimo vozniški prostor. Volanski obroč bi sicer lahko bil malenkost debelejši, a splošno počutje za volanom in tudi ergonomija sta odlična. Zasnova volanskega obroča in merilnikov je klasična (nasprotno kot pri peugeotu 308), tudi sredinska konzola kljub izraziti digitalizaciji ohranja nekaj zelo pomembnih fizičnih gumbov.
Za volanom se sedi precej nizko, a udobno tudi za daljše poti. Sedeži z oznako AGR imajo tudi možnost gretja, (precej glasnega) hlajenja in masaže.
Zadaj je prostora zgolj za silo dovolj in tu imajo športni terenci prednost
Astra je z novo generacijo praktično enako dolga kot predhodnica, tudi medosna razdalja je narasla le za dober centimeter. Na zadnji klopi občutek ostaja dokaj utesnjen in prostora je tam zgolj za silo dovolj, ne ponuja pa nikakršnih presežkov. Na zadnji klopi taka kombilimuzina, vsaj dokler ne bo dočakala namenske električne platforme (krajši previsi, daljše medosje …), najtežje konkurira primerljivim športnim terencem. Voznik tega ne bo občutil, potniki zadaj pač.
Prostornost na zadnji klopi - podobno kot pri peugeotu 308 - ni odlika astre.
Prtljažnik ima 422 litrov osnovne prostornine. Zdaj je dobil dvojno dno, na voljo je tudi priročna odprtina za smuči. V širino meri dober meter, kar je malenkost več kot pri prejšnji astri. Ob priključnohibridni različici je prostornost prtljažnika manjša za 70 litrov.
Za prenos moči na sprednji par koles skrbi osemstopenjski samodejni menjalnik.
Povsem spodobno astro se dobi za manj kot 30 tisočakov
Avtomobile, kot je astra, bi težko označili za cenovno dostopne. Pri izbiri najvišjega paketa opreme Ultimte osnovna različica stane dobrih 33 tisoč evrov, z dodatno opremo pa je cena testnega avtomobila narasla na okroglih 35 tisočakov. To je primerljivo z začetnimi cenami športnih terencev tega segmenta.
Astre so seveda lahko tudi cenejše, tako z opremo Elegence je mogoče dobiti tudi za manj kot 30 tisočakov. Taka astra ne more imeti ogrevanega volana, projekcijskega zaslona na vetrobransko steklo, prav tako ne pomičnega strešnega okna in 360-stopinjske kamere. Ponaša se lahko le z 17-palčnimi, ne 18-palčnimi platišči, je pa varnostno tudi že astra pod 30 tisočaki zelo dobro opremljena. Cenovni prihranek, o katerem velja razmisliti in ki tudi izdatno poveča njeno konkurenčnost.
Kako dolgo še lahko vztraja s tako zasnovo?
Kaj pa prihodnost? Astra je že danes na voljo tudi kot priključni hibrid. Nekaj deset kilometrov električnega dosega, če bi baterijo na primer polnili ponoči doma, je lahko dokaj uporabnih, a brez kakršnihkoli državnih spodbud ne odtehtajo visoke nakupne cene (dodatnih 8.500 evrov pri testni opremi).
Prihaja tudi električna astra, ki pa bo najbrž glede na to, kar bo ponujala skozi prizmo električnega vozila, objektivno prav tako zelo draga. Električna astra namreč še ne bo dočakala Stellantisove namenske električne platforme, kar kljub električnemu pogonu in prav gotovo solidnemu dosegu predvsem ne povečuje prostornosti zdajšnjega avtomobila. Šele namenske platforme omogočajo približno tri metre medosne razdalje, trenutna pri bencinsko-dizelski platformi znaša 2,6 metra.
Tudi zato je astra danes predvsem retro-moderno oblikovana avtomobilska klasika, s kakršnimi smo se vozili ob slovenski osamosvojitvi in ki je zdaj na ceste morda še zadnjič zapeljala v obliki, kot jo poznamo že trideset let.
6