Sobota, 30. 3. 2019, 8.11
5 let, 8 mesecev
Test nove različice: ford ecosport 1.5 ecoblue 92 kW AWD titanium
Majhen SUV in 4WD: pri tem je skoraj osamljen #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,21
2
Sprednji del ecosporta je pomaknjen bližje k tlom, kar zahteva posebno pozornost med vožnjo pa razdrapanih podlagah.
Ecosporta tretje generacije smo preizkušali pred tremi leti, prenovljenega z ST-line opremo pa lansko leto. Nato sta sledili dve pomembni spremembi, ki se tičeta pogona. Ford je ecosportu namenil novi 1,5-litrski dizelski motor in pogon AWD.
S 125-konjskim dizlom je Ford ponudil varčnejšo alternativo 125- in 140-konjskima bencinarjema, saj kljub štirikolesnemu pogonu porabi opazno manj goriva. Testni titanium sicer po glamurju ne dosega opreme ST-line iz našega zadnjega testa, vendar je v enotni barvi in polepšan s svetlečimi letvami še vedno prav čedno vozilo.
Štirikolesni pogon se oznanja samo z dvema napisoma AWD na sprednjih vratih in enim zadaj, vendar je s tem še dodatno poudarjena atraktivnost ecosporta. Na vsak način lahko prav z različico AWD prijetno popestri potovalno izletniški način uporabe vozila. Tu bi dodali, da za bolj brezskrbno terensko vožnjo priporočamo izbiro rezervnega kolesa, ki je za doplačilo 190 evrov nameščeno na vrata prtljažnika.
Dizelski 92-kilovatni 1.5 je na voljo od opreme titanium naprej in to samo s pogonom AWD, od dizlov stane skoraj štiri tisočake manj 73-kilovatni ecoblue s pogonom samo spredaj. Ceno ecosporta smo že na prejšnjih testih označili za pogumno zastavljeno. Pri Fordu jo poizkušajo omiliti s popusti, osnovnim za tisoč evrov (upoštevali smo ga v shemi spodaj) in prav tolikšnim v primeru financiranja Ford Bon.
Poraba na testu: 6,2 l/100 km
Cena vozila: 26.110 EUR
Dva drobna napisa AWD na sprednjih in eden na zadnjih vratih sporočajo, da ima ta ecosport štirikolesni pogon.
Robusten in rahlo terenski
Kot manjši brat mora že zaradi spola delovati bolj fantovsko od kuge, zato ga lahko označimo za prijaznega malega robustneža. Postavljen je na serijska 16-palčna lita platišča, ki razkrivajo, da prenova ni posegla na zavorne bobne zadaj.
Celotna silhueta visi rahlo naprej, tako da je sprednji del s 16 centimetri najbližje podlagi. To mu nekoliko zmanjšuje terenske zmogljivosti kljub prisekani obliki sprednjega odbijača, kar izboljša vstopni kot. Tako mora voznik na grobih podlagah posebej paziti na vitalne sprednje dele podvozja, ki so na terenu hitro na udaru.
Gumb za zagon motorja je običajno vgrajen v povezavi s pametnim ključem, ecosporta pa se odklepa in zaklepa po starem sistemu na daljinsko upravljanje. V cenovnem razredu, kamor spada testni ecosport, bi težko našli vozilo, ki nima vgrajene pomoči za speljevanje v klancu.
Zaslon med okroglima merilnikoma je po prenovi bolj pregleden. Hkrati prikazuje trenutno in povprečno porabo, prevoženo razdaljo in doseg, hitrost tempomata, zunanjo temperaturo, indikator prestavljanja …
Pri položeni zadnji klopi se ploščo prtljažnika namesti poševno, s čimer se ustvari površina brez stopnice
Kaj že vemo in kaj smo opazili novega?
Vozniku so ohranili ergonomsko namestitev, neposreden volan (2,75 zavrtljaja), lepo tekoč ročni menjalnik in klasično ročno zavoro. Med okroglima merilnikoma je pregleden zaslon, ki hkrati nazorno prikazuje trenutno in povprečno porabo, doseg, zunanjo temperaturo, nastavitev tempomata in indikator prestavljanja. Fordov navigacijski sistem sync 3 z 8-palčnim barvnim zaslonom in upravljanjem na dotik oziroma glasovno spada med dodatno, 730 evrov vredno, opremo.
Kabina je primerno velika za štiri odrasle osebe s pogojem, da sprednja dva nista zrasla prek metra osemdeset. Če gre samo za dva potnika, sta lahko dolgina, edina težava pa lahko nastane pri polaganju zadnjih sedežev. Najprej je potrebno postaviti sedala v navpični položaj, to pa ni mogoče, kadar sta sprednja sedeža pomaknjena nazaj za večji postave.
Galerija: ford ecosport 1.5 ecoblue 92 kW AWD titanium
Družinska prtljaga mora na streho
Podatki o volumnu osnovnega prtljažnega prostora se razlikujejo, enotni pa so pri tovornem prostoru (1238 litrov), ki nastane s polaganjem zadnje klopi, kot smo opisali zgoraj in številčno prikazali spodaj. Osem centimetrov pod trdo ploščo (kadar je nameščena vodoravno) je spodnje dno s približno 50 litri prostornine.
To ploščo se lahko namesti tudi poševno, tako da visi proti odbijaču. To je sicer videti malo čudno, vendar se s tem pri zloženi zadnji klopi ustvari površina tovornega dna brez stopnice. Pa še tole: pred prenovo smo lahko izbirali naklon zadnjega naslonjala in s tem v navpičnem položaju pridobili nekaj prostora za prevoz večjih škatlastih predmetov, v tokratnem testnem vozilu pa te možnosti ni.
Zgornji del armaturne plošče je mehko obložen, nižje prevladuje trša plastika, polepšana s klavirsko črnino.
Na zadnji klopi je dovolj prostora, če sprednja dva potnika nista višja od 1,80 metra.
AWD za spolzke ceste in kolovoze
Na suhi asfaltni podlagi nismo opazili, da bi AWD kaj prekašal odlično lego dvopogonca. Drugače je na mokrih cestah, kar smo z veseljem preverjali med nedavnim poldnevnim sneženjem. Voznik, ki v ovinek pripelje prehitro, ima dve možnosti. Ali se prepusti elektroniki, ki ukrepa z zaviranjem ustreznega kolesa (ali dveh) ali pa suvereno usmeri volan in reagira s primerno količino plina. Ops, pardon, tega v šolah varne vožnje ne učijo.
Štirikolesni pogon je primeren za vleko prikolic (lahko do 1100 kg), zelo prav pa pride na makadamu, toliko bolj, če je strm. Tudi pri speljevanju, posebej če je podlaga pod kolesi različno oprijemljiva. Takrat sistem hitro ugane, na katero kolo mora usmeriti ustrezno dozo pogona. Ecosport tako brez težav spelje z mesta navzgor z zmerno količino plina in brez razmetavanja šodra izpod koles, kljub temu, da nima vgrajenega hill holderja (to pa je prava redkost pri dani ceni).
Dizelski motor z enako močjo kot litrski bencinar
Bencinski litrski trivaljnik iz prvega testa in današnji dizel nimata skupnih vrednosti razen moči 125 konj. Prvega se sploh ni slišalo, drugi pa deluje s prijetnim brnenjem brez nadležnega hrupa. Na avtocesti se tiho vrti s 2350 vrtljaji pri merilniku na 135 (130 na uro po garminu), zvočna izolacija pa je odlično krotila že hrup 3500 vrtljajev, kot smo zapisali pred tremi leti.
Medtem ko je bencinski trivaljnik ustvarjal največji navor (170 Nm) že pri 1400 vrtljajih, je krepko izdatnejši dizelski na voljo pri 1750. Indikator se sicer prikaže med 1800 in 1900 vrtljaji, ki nato padejo približno za 500, vendar pri tem delovanje motorja še ni povsem gladko. Ecosport najlepše potegne prav od 1750 vrtljajev naprej.
Dizelski motor je v ecosportu AWD povprečno porabil skoraj dva litra manj od litrskega bencinarja enake moči s sprednjim pogonom.
Uradno 6,1, na testu 6,2
52-litrski rezervoar se polni brez pokrovčka po sistemu »easy fuel«. Dvakrat smo ga napolnili in namerili porabo 6,2, enako kot je prikazal potovalni računalnik. Ford je za ecosporta objavil realno uradno porabo, ki je le deciliter manjša od naše testne. In kako na porabo vplivajo različni vozni načini?
Pri 135 na uro po merilniku porabi ecosport na ravnem odseku 7,5 litra, pri 94 pa dva litra manj. Na 200-kilometrski relaciji s hitrostjo prometnih tokov je porabil 5,6 litra, sicer pa smo forda večinoma vozili v območju 750-kilometrskega dosega. Za AWD in SUV obliko je to zelo solidna poraba.
Podrobnosti, ki so komu všeč
V kabini ecosporta smo našli podrobnosti, ki polepšajo ali naredijo vozilo bolj prijazno ali pa bolj uporabno. Govorimo na primer o modri osvetlitvi utorov na konzoli med sedežema ali o polički za denarnico znotraj zaprtega predala. Nam so všeč stikala pod stropom za senčnikoma za osvetlitev ogledalc, nekomu pa je koristen MyKey, s katerim lahko omeji hitrost vožnje morebitnim drugim uporabnikom.
V zimskem času jih najbrž več izbere doplačilo 430 evrov za ogrevanje sedežev, volana in vetrobranskega stekla. Omenimo še višino avtomobila, čeprav sploh ni podrobnost ampak je lahko prednost: na parkiriščih smo ga vedno takoj našli.
2