Hummer H3 3500

H3 ima vlogo "baby hummerja", čeprav bi temu med nami v uredništvu lahko pritrdil le Anže, ki se je pred kratkim potikal po Ameriki. Za evropske razmere ni H3 prav nič baby, kljub dejstvu, da je nastal s krajšanjem, ožanjem in nižanjem večjih bratov H1 in H2. Amerikanci so očitno dojeli, da so kolovozi na stari celini ožji, da so drevesna debla bližje drug drugemu kot v kavbojskih filmih in da so puščave pri nas silno redke.

Zunanjost, notranjost

Je šminker, ki pa ima tudi kaj za pokazat. Oblika je tipično škatlasta, vendar manj oglata kot pri večjih hummerjih, ki so se zgledovali po prvotnih, sicer precej manjših jeepih. Če ne bi bil avto tako polepljen, kot je bil testni, bi gotovo najprej zbodla v oči silno majhna bočna okenca. H3 se namreč ponaša z merami, ki bolj kot k srednjim terencem silijo proti velikim. Za omenit je tudi pet oranžnih lučk nad vetrobranom, ki ponoči sporočajo, da se vam nasproti pelje hummer. Oba odbijača sta opremljena s po dvema velikima jeklenima rinkama za pritrditev vlečne jeklenice (predvsem za reševanje drugih, ker sam H3 praviloma ne zaide v težave). Postane pa prej omenjena majhnost okenskih lin opazna takoj, ko se vstopi v sicer prostorno notranjost. Vendar je to tudi edino dejstvo, po katerem bi lahko notranjost zmogljivega terenca opredeljevali kot špartansko. Takšna namreč še zdaleč ni in prav udobje, notranja oprema, uporabljeni materiali, usnje, električni in elektronski pripomočki najbrž zavedejo koga, da hummerja H3 šteje med SUV-je.

Vozne lastnosti

Hummer H3 naj bi torej po nekaterih navedbah sodil v razred SUV, čemur bi lahko oporekali zaradi določenih pomembnih značilnosti, ki razmejujejo športne in prave terence. Predvsem bi med vožnjo po običajnih cestah težko odkrili kaj športnega, sploh pa na Goodyearjevih visokopresečnih "wranglercah". Podvozje je udobno mehko, dolgi hodi vzmetenja pa so prilagojeni grobim podlagam. Tudi štiristopenjska ameriška avtomatika oddaljuje ta avto od športa. Po drugi strani pa mehko vzmetenje dobro umirjajo zmogljivi blažilniki in avto tudi pri terenskem doskoku ne odskakuje in tudi ne udari ob tla. Tako nudi H3 popolne terenske užitke, ki so pri večini SUV-jev samo pogojno nakazani. Tu je reduktor, tu so zapore diferencialov, spodobni terenski podatki o kotih vzpona, nagiba, vstopa in izstopa ter o oddaljenosti od tal. Seveda tudi gume v tem primeru močno pridobijo na veljavi.

Zmogljivosti, poraba

Petvaljni tri in pollitrski bencinski motor je posebnež v toliko, ker tovarna ne ponuja dizelske alternative, ki je ta hip v fazi priprave. To pomeni povprečno porabo čez dvajset litrov na sto kilometrov, kadar se ne vozimo samo po lepih asfaltih. Kadar pa se (testni krog), se je poraba zaustavila pri 18,0 l/100 km. Kaj naj rečemo? Pričakovano za dani motor. Hitrostnih rekordov H3 ne podira, največjo hitrost 160 km/h preseže skoraj vsak terenec iz konkurenčnega spiska, še posebej, če ima vgrajen več kot trilitrski bencinski motor. Hummerja H3 "bremzata" nazaj dve toni in neugodna aerodinamika.

Cena, tekmeci

S tem ko so hummerja dimenzijsko oklestili, so želeli vozilo približati evropskim kupcem. V zelje hodi terencem, ki obvladujejo kolovoze, razdrapane strmine in blatne ovire, pri tem pa nudi visoko stopnjo udobja. Zato izbira tekmece med vozili, ki poleg terenskih zmogljivosti nudijo kaj luksuza. Med konkurenti z one strani luže velja to zlasti za uveljavljenega jeepa (na primer cherokee), ne prav dolgo pa je pri nas še dodge nitro. Sicer pa so na slovenskih brezpotjih uveljavljeni mercedes-benz G, mitsubishi pajero, nissan pathfinder in toyota landcruiser. Hummerjevo trojko pa niso prilagodili Evropi samo dimenzijsko, ampak tudi cenovno. Zato so med drugim poenostavili zadnjo premo z listnatimi vzmetmi in privarčevali kakšen dolar, k sreči brez opazne izgube na voznih lastnostih. Pa še vedno je osnovna cena triinpetdesetih evro tisočakov vsega razmišljanja vredna.