Ford tourneo courier 1,0 ecoboost

Širši in nižji od konkurentov

Fordov novinec tourneo courier s širino skoraj dveh metrov prekaša konkurenco, pri tem pa je nekaj centimetrov nižji. S furgonom, se pravi transit courierjem, ju druži osnovna oblika, testno vozilo pa z dodatno zatemnjenimi stekli jasno sporoča, kateri je za potnike in kateri za krompir.

Fordovi oblikovalci pri potniški kabini niso lezli pod strop, nivo sedežev ni pretirano visok, še posebej nizek je nakladalni rob prtljažnega prostora. Oba courierja sta torej povsem nova modela, kar pa ne velja za pogonske agregate. Testni trivaljnik smo preizkusili že večkrat.

Prostoren za klobuke …

Položaj voznika oziroma sovoznika v courierju ni tako visok, kot bi pričakovali glede na pojavo vozila. Kljub temu pa veliko vetrobransko steklo zagotavlja enako dober pregled naprej, kot smo navajeni pri kombijih. Kaj vse omogoča izdatna višina notranjosti? Namestitev stropne police nad vetrobranom, kakršnih nimajo vsa za razred večja gospodarska vozila.

Tudi za povišano pričesko z irokezo je dovolj prostora, če prisede nekdo naravnost iz frizerskega salona. Površina obeh senčnikov, ki je blizu formata A4, tudi dokazuje, da je do stropa visoko. In končno, Ford navaja volumen prtljažnega prostora v litrih merjeno kar do stropa, podatka do višine naslonjal oziroma do prekrivala pa ni.

… in za dolgine

Prostornost se ne odraža le pri višini, saj se lahko v courierja udobno namestijo štirje visoki potniki, za sprednja dva je dovolj prostora tudi, če sta zrasla prek dveh metrov.

Razsežna armaturna plošča ni najbolj izkoriščena, saj na zgornji strani ponuja le odprt odlagalni prostor pred sovoznikom.

Zato pa je več odlagalnih možnosti v vratih, tudi v drsnih zadaj in na konzoli za prestavno ročico. Pohvalimo avionski mizici zadaj, ki sta presenetljivo trdni, za razliko od primerljivih pa se namestita s potiskom navzdol.

Stekli v drsnih vratih se izmakneta, kar je bolje kot nič. Več o tem je navrgel naš urednik med poročanjem s prve vožnje. Že omenjena velika senčnika bi lahko ponudila kakšno osvetlitev, pa je ne.

Visoka kabina – velik prtljažnik

Prtljažnik odlikuje zelo nizka nakladalna površina in pravokotna oblika brez volumenskih izgub. Poleg pritrdilnih zank in obešalnih kavljev vsebuje tudi dve odprti bočni polici in zaprto enoto za dvigalko z orodjem, medtem ko je rezervno kolo nameščeno pod vozilom. Tovorni prostor se preprosto poveča z zlaganjem zadnjih naslonjal, vendar dno ni ravno.

Tudi preklop in pomik klopi naprej ne naredita tistega furgonskega tovornega prostora, ker pokonci postavljeni zloženi sedeži ostajajo v avtu. Sicer pa smo o tem že potarnali med prvo vožnjo.

Avtomobilska vodljivost

Vožnja s courierjem ni dolgočasna, kot bi morda kdo pričakoval glede na njegov "gospodarski" razred. Predvsem ni vozilo, ki bi ga v ovinku zlahka postavili na dve kolesi, kaj šele, da bi šlo vse skupaj na bok ali celo na streho.

Pa ne zaradi elektronskih angelov varuhov, ampak zaradi svojih dimenzij, ki ga med ovinkarjenjem lepijo ob tla. Je namreč širši od francoskih, nemških in italijanskih konkurentov, obenem pa malo nižji. Odgovor za presenetljivo dobro lego na cesti smo našli v podatku za širino vozila, ki ji le 24 milimetrov manjka do dveh metrov. Brez vzvratnih ogledal.

Grajamo tudi. Na primer položaj 12-voltnega priključka.

Volan je z 2,6 zavrtljaja "lock to lock" zelo neposreden in daje dobre občutke med zavijanjem. Velik vetrobran daje dober pregled naprej, stebrička A nista ovira, pohvalimo veliki, optimalno oblikovani vzvratni ogledali. Oblika sprednjih sedežev ne sledi zmogljivostim podvozja, kar si razlagamo z njihovo dvojno potniško-tovorno vlogo.

Med osnovnima merilnikoma je dovolj pregleden prikaz zaloge goriva in malo manj pregleden prikaz temperature hladilne tekočine. Izpisi podatkov potovalnega računalnika so jasni, žal pa je potrebno zaporedno "tipkanje" za prikaz zunanje temperature. In če že nergamo - priključek 12 V prav pred položajem ročice za prvo prestavo je videti povsem na mestu, dokler česa ne vtakneš vanj.

Trivaljnik že četrtič

Trivaljni bencinski motor smo najprej preizkusili, takrat še z vprašajem nad glavo, v C-maxu. V testnem courierju se je vrtel najšibkejši 1.0 ecoboost s 75 kilovati, enako močnega smo vozili v fiesti, takrat s samodejnim menjalnikom. Enake živahnosti niti nismo pričakovali, pa vendar smo bili z zmogljivostmi tega enoprostorca zadovoljni.

Tudi s porabo, ki je na testu znašala 7,3 litra na sto kilometrov. Menimo tudi, da zmogljivosti 75-kilovatnega trivaljnika v courierju niso dosti manjše od tistih v 92-kilovatnem in 200 kilogramov težjem C-maxu.

Za tiste, ki verjamete merilniku hitrosti, povemo, da je 130 zares samo 125, pri čemer glavna gred pomika bate s 3400 vrtljaji, poraba goriva pa se pri tem suče okoli sedmih litrov. In če upoštevate omejitve, na primer 100 kilometrov na uro v predorih, potem lahko brez skrbi nastavite tempomat na vrednost 104.