Citroen C-crosser 2,2 HDi

Citroenu je vstop v razred lahkih terencev močno olajšal Mitsubishi. Plod sodelovanja koncerna PSA z Japonci je znižanje stroškov snovanja popolnoma novega avtomobila. Rezultat je triperesna deteljica, katere del je C-crosser. Citroen je moral skupaj z vstopom v razred športnih terencev v prid nižjih stroškov sprejeti kompromis. Znotraj ga je odlično zakril z udobjem, zunaj pa z eleganco.

Zunanjost, notranjost

Menimo, da so dane pogoje (v grobem določena oblika) najbolje izkoristili prav pri Citroenu. Prednji del vozila deluje vse prej kot robustno in terensko. Eleganca je v prvem planu. Estetsko razpotegnjen logotip znamke od žarometa do žarometa, zračne reže so kot nasmešek, z debelim kromom obrobljene meglenke kličejo po prestižu. Upravičeno. V tem citroenu ni manjkalo skoraj nič. Limuzinski položaj za volanom, ki smo ga hvalili že pri outlanderju, je tokrat obogatila še bogata stopnja opreme. Svetli usnjeni sedeži v kombinaciji s srebrno zunanjostjo delujejo prav aristokratsko. Potrebno je omeniti tudi šesti in sedmi sedež, ki sta zasilna in neudobna, je pa lepo vedeti, da jih avto ima. Pomaga pri prodaji.

Sicer pa tehničnih "privilegijev" ni manjkalo. Kamera (če ni zapacana z blatom, snežno brozgo ali čisto navadnimi dežnimi kapljicami) pomaga pri vzvratni vožnji, sicer pa si voznik s pomočjo velikega zaslona lahko nastavi vsako malo podrobnost, ki je povezana z avtomobilom. Pa da ne pozabim. Hvala tistemu oziroma tisti, ki je na trdi disk (30 Gb) v avtomobilu posnel(a) klasično glasbo. Ta se je odličnu ujela s karakterjem vozila, seveda pa so zvočniki dobro in brez hreščanja prestali tudi glasno rockovsko "žaganje". Sicer pa je notranjost japonsko obarvana, kar pa ni nikakršen minus. Vse je jasno in razločno.

Vozne lastnosti

C-crosser se (zvest znamki) pelje nekoliko mehkeje kot mitsubishi outlander. To pomeni, da premagovanje makadamov in lažjih oblik brezpotij ne predstavlja nikakršnih težav. Povprečen uporabnik se bo večino časa vozil s pogonom na prednji kolesni par, ob deževnem vremenu in spolzki podlagi pa smo redno izbirali program 4WD. Ta po potrebi prenese moč tudi na zadnjo pogonsko os. Ob vklopu stalnega štirikolesnega pogona se oprijem še dodatno izboljša, kar smo s pridom izkoristili med slikanjem, ko smo se dostikrat približali in presegli mejo zdrsa. V zavojih masa vozila (1750 kg) in mehko nastavljeno vzmetenje (avtomobil je odličen potovalnik) zahtevata svoj davek. Prečno nagibanje nas ni motilo toliko kot "guncanje" naprej in nazaj med polnim pospeševanjem in zaviranjem. Všeč bo najprej tistim, ki imajo radi udobje, in šele za tem tistim, ki kdaj pa kdaj napadejo kakšen sila zahteven makadam.

Zmogljivosti, poraba

Delna zasluga za nagibanje naprej in nazaj gre močnemu pogonskemu agregatu, ki ga že dobro poznamo. Gre za "dizla" podprtega s "samo" eno turbino (enak motor služi kot osnova odlični biturbo različici). Ta vso moč na kolesa prenese v nekaj kratkih trenutkih, zaradi česar se nam je tožilo po dodatnem turbo puhalu, ki nam je "pomagalo" na testu ce-petice in ce-šestice. Situacija pa še zdaleč ni alarmantna. Veljalo bi ga le nekoliko umiriti (pa čeprav na račun pospeškov), da bi se bolje "zlil" z avtomobilom. Mitsubishijev menjalnik je zgleden izdelek, boljši od tistih, ki jih srečamo v "pravih" Citroenih. Povprečna poraba (za dober liter višja kot pri outlanderju) se je ustavila pri okroglih devetih litrih, glede na umirjen značaj avtomobila pa bo tipičen kupec vse skupaj verjetno zaokrožil še za slab liter navzdol.

Cena, tekmeci

Logično bi bilo najprej omeniti mitsubishija in peugeota, najtesnejša sorodnika. Vendar vsaj od teh dveh hitro odpade outlander. Kljub temu, da gre za praktično enak (in cenejši) avtomobil, se za nakup slednjega odloča specifična skupina kupcev, ki so navezani na znamko Mitsubishi, ali pa se preprosto raje odločajo za "japonce". Ostane peugeot 4007, in, seveda, malo morje ostalih SUV-jev. C-crosser predstavlja sila privlačno alternativo, ki jo ne moremo potisniti med trše, športnejše SUV-je, niti med večje terence. Obenem tudi šesti in sedmi sedež nista več tak "halo", da bi zaradi njih kupci drli v salone. V ospredje prihajajo manjši SUV-ji s petimi sedeži, kot so toyota RAV4, volkswagen tiguan ali pa denimo honda CR-V, ki igra na podobne "pozerske" karte. Potencialnega kupca utegne prestrašiti cena testnega modela (polno opremljen), ki je požgečkala mejo 43.000 evrov. Ta pa ga porine v teritorij premium predstavnika tega razreda, za podobno ceno sicer oskubljenega BMW X3.