BMW še ima avto za dušo: nekoč klasika, danes nišni kupe #foto

Kupe serije 2 se ne le vizualno temveč tudi tehnično močno loči od drugih modelov znotraj serije 2. Namesto namenske arhitekture s pogonom spredaj so pri BMW pri dvovratnem kupeju uporabili arhitekturo, kjer je pogon v osnovni izvedenki na zadnji kolesni par. V resnici gre za arhitekturo, vzeto iz serije 3 in serije 4, od tukaj pa prihaja tudi precejšen dimenzijski prirastek v primerjavi s predhodnikom.

Barvno in z nekaterimi podrobnostmi se vrača v preteklost

V svetu športnih terencev in elektrificiranih pogonov je pogled na nekaj tako prvinskega in unikatnega, kot je serija 2, osvežujoč. Nad zunanjo obliko je ždel mehiški oblikovalec Jose Casa Pena, ki se je z nekaterimi oblikovnimi rešitvami poklonil legendarnemu modelu 2002. Poleg posebnega in vpadljivega odtenka vijolične barve vsekakor ni konservativni avto, še manj pa z enojnimi sprednjimi žarometi, ki jih nosi kot edini BMW. Čeprav si arhitekturo deli s serijo 4, ohranja manjši in horizontalno postavljeni ledvički, ima precej majhna zadnja žarometa in izboklina na motornem pokrovu razkriva, da se pod njim skriva pravi stroj.

Za kratek trenutek se ustavimo pri njegovi osnovi. Kot že omenjeno, si arhitekturo CLAR deli s serijo 3 in 4, čeprav so jo inženirji precej skrajšali, je od predhodnika še vedno daljši za precejšnih enajst centimetrov. S tem so pri BMW poskrbeli, da med serijo 2 kupe in serijo 4 kupe ne zeva prevelika luknja – večji brat je daljši za 22 centimetrov.

BMW se je odločil za drugačen oblikovni jezik pri seriji 2. Ledvičke so klasične, spredaj je manjši žaromet in avto je izrazito širok. Takšen, kot športni kupe mora biti. Foto: Gašper Pirman

Veliko je majhnih podrobnosti. Najbolj všeč nam je bil usmerjevalnik zraka, ki je del prtljažnega pokrova. Foto: Gašper Pirman

Ali ga štirikolesni pogon odmika od športnega pedigreja?

V osnovi ima najmanjši kupe znamke BMW pogon speljan na zadnji kolesni par, a je pri najmočnejši različici (poleg M2) na voljo tudi štirikolesni pogon xDrive. Pri M240i je treba za štirikolesni pogon doplačati dva tisočaka, s to izbiro pa avto vsekakor izgubi nekaj igrivosti. Po drugi strani pridobi pri sami varnosti in je primernejši za manj izkušene voznike, še posebej pa postane uporaben tudi v zimskih mrzlih dneh. Izbira je seveda odvisna od posameznika, kaj namerava z M240i početi in kakšen je njegov stil vožnje. Sami bi se vedno odločili za pogon zadaj, avto si to zasluži, še posebej, ker je takšnih "mrcin" na naših cestah vse manj.

Motorni dragulj vse boljši

Kot se za črko M spodobi, poganja različico M240i že dobro poznani trilitrski vrstni šestvaljnik z 275 kilovati in 500 njutonmetrov, ki so na voljo na izredno širokem območju motornih vrtljajev 1.900–5.000. Zvezno pospeševanje od praktično nič do avtocestnih hitrosti podkrepi še nizek center gravitacije in razmerje mase porazdeljeno v razmerju 50:50. Čeprav je zrasel in pridobil na masi ter ima štirikolesni pogon, gre za enega vozniško najboljših avtov. Izrazito agilen, čudovito uravnotežen. Super odziven volanski obroč je kot nagrada za hitro odpeljano serijo zavojev.

S pomočjo prilagodljivih blažilnikov je čutna razlika med izbranimi voznimi profili. V načinu sport postane M240i še bolj direkten, volanski obroč še bolj neposreden. V načinu comfort je vožnja bolj prijazna, a še vedno kar trda in tipično športna. M240i je lahko tudi potovalnik, a je pri tem treba računati na kompromise. No, ob nakupu dvovratnega kupeja z oznako M v imenu moraš biti na kompromise pripravljen. Tudi v smislu prostornosti na zadnji klopi in omejeni uporabnosti, kljub temu da je prtljažnik s 390 litri presenetljivo velik.

Galerija: eden zadnjih pravih kupejev na naših cestah

Fotogalerija

1 / 24