Z alfo brero po Krasu

Kras je planota med Vipavsko dolino, Tržaškim zalivom in Brkini, ki se po zaslugi svoje lege ponaša z milim vplivom submediteranskega podnebja, a tudi ostro burjo. Slovi po idiličnih kamnitih vasicah, pršutu in teranu ter vsaj tako tudi po številnih preko gričevnate pokrajine speljanih malo prometnih cestah z neštetimi ovinki. O tem, kako zanimive ceste najdemo tukaj, veliko pove že dejstvo, da velik del naše poti poteka po trasah relijev za državno in evropsko prvenstvo.

Pravzaprav je vseeno, iz katere smeri se pripeljemo na Kras: skozi Podnanos ali Novo Gorico, čez Col, Predmejo, Vrabče, Štorje ali Sežano. Vsepovsod nas čaka veliko ovinkov ter kulturnih in naravnih lepot. Mi smo tokrat za izhodišče izbrali Ajdovščino. Naša trasa vijuga med Vipavsko dolino in Krasom, bolj ali manj po obronkih Vipavskih Brd. Iz Ajdovščine se podamo preko nadvoza na avtocestnem priključku naravnost na jug v Dolenje in nadaljujemo preko Erzelja v Braniško dolino. Nadaljujemo desno po glavni cesti, dokler se ne dvignemo do Kobdilja. Za vasjo se priključimo glavni cesti Sežana - Nova Gorica, ki nam ponuja dve zanimivi možnosti: dvakrat levo se odcepi ena najbolj razgibanih cest v Sloveniji preko Ponikve v Štorje, kjer se je preko Vrabč mogoče vrniti v Ajdovščino, naša pot pa na glavni cesti zavije desno. Nadaljujemo naravnost (mimo bencinske črpalke na levi) na sedelce pod Štanjelom. Na drugi strani na ostrem ovinku pri železnici zavijemo desno nazaj v braniško dolino proti Šmarju. Od tam se preko gladkih serpentin nad Veliki Žabljami spustimo nazaj v Vipavsko dolino. Zavijemo desno za Male Žablje in se mimo Vipavskega Križa vrnemo v Ajdovščino.

Na nekaj deset kilometrih cest nas čaka na stotine ovinkov, ki zaradi ne najboljšega asfalta pomenijo pravo poslastico predvsem za avtomobile s štirikolesnim ali zadnjim pogonom. Tik pod Planino med Dolenjem in Erzeljem si lahko privoščimo celo manjši skok. Braniška dolina postreže z boljšim asfaltom in hitrejšimi ovinki vse do Kobdilja tik pod Štanjelom. Štanjel je odlični postanek za vse, ki želijo poleg vožnje še nekaj kulturnega ali zgodovinskega pridiha, ljubitelji dobre hrane pa bodo vso pot uživali v kraških dobrotah in osmicah, ki jih je možno najti praktično kjerkoli ob cesti. Vsi, ki jim največji izziv in zadoščenje daje že cesta sama, pa bodo na svoj račun prišli na drsečih serpentinah nad Veliki Žabljami.

Alfa Romeo brera je s svojo eleganco še kako primerna za potepanje med starimi gradovi, dobrimi gostišči in umetniškimi mojstrovinami, kot je na primer Ferrarijev vrt mojstra Fabianija. Kulturna dediščina je v zanimivem nasprotju s sodobno tehniko, urbanistične rešitve iz začetka prejšnjega stoletja pa v kontrastu s sodobnimi oblikovalskimi rešitvami avtomobilskega mojstra Giugiara. Kar se tiče vožnje, je 3,2-litrska šestvaljna brera dovolj močna, da je vožnja z njo zabavna na razgibanem cestišču, kjer še kako prav pride vrhunsko podvozje in odlična vodljivost. Ker asfalt na Krasu ni v vedno najboljšem stanju, nam zelo prav pride tudi štirikolesni pogon, še posebno, če nas pot do kakšnega gradiča ali vinske kleti zapelje po krajšem kosu makadama. Zaradi precejšnje mase in lepo zaobljene oblike pa ji tudi najhujša burja ne bo prišla do živega.

Kobdilj

Kobdilj je tipična kraška vasica s stisnjenimi kamnitimi hišami, ki jih sicer počasi že preraščajo novogradnje, a tu je kljub vsemu še mogoče najti značilno kraško arhitekturo. Ta je v času romanike in gotike pomenila zidavo hiš, ki so imele v pritličju gospodarski del v nadstropju pa spalni in kuhinjski del. Posebnost Kobdilja pa so predvsem kasneje pozidane "meščanske" hiše, ki imajo ob zunanji steni zgrajen kamin s slikovitimi dimniki. Domačini pravijo temu spahnjenc. Seveda se na Krasu veliko dogaja tudi pod hišami - v vinskih kleteh. Sopotniki se tako z izbrano kapljico lahko odžejajo v vinarstvu Šemonevi, Grbec, Kos ali Petelin.

Štanjel

Vzpetina z pomembno prometno-geografsko lego je naseljena že vse od mlajše železne dobe. Zares je zaživela z renesančno baročnim gradom in poznogotsko cerkvijo Sv. Danijela. Današnjo podobo ji dajejo v obzidje stisnjene kamnite hiše okrašene s kamnoseškimi elementi in trg s kamnitimi vodnjaki. Čeprav je romantična tudi razvalina na vrhu vzpetine (Turn), pa je verjetno največja znamenitost Štanjela Ferrarijev vrt. Maks Fabiani - pomemben arhitekt, urbanist, izumitelj in pisec rojen sredi devetnajstega stoletja in prvi doktor urbanizma je v Štanjelu oblikoval vrt, ki ponuja verjetno najlepšo klasično vrtno arhitekturo pri nas in zato predstavlja ideal za ljubitelje romantičnih sprehodov ali le umetniških stvaritev. V obnovljenem delu gradu je galerija s stalno zbirko priznanega slikarja in grafika Lojzeta Spacala, ob sobotah pa tu mladoporočenci sklepajo zakonske zveze. Ljubitelji umetnosti bodo gotovo zavili še v srednjeveški Stolp na vratih, ki čez vso leto prireja različne razstave, ljubitelji kulinarike pa bodo najverjetneje obiskali čebelarstvo oziroma vinarstvo Trobec, Švagelj, Kobal, Mohorič ali Hočevar.

Poljska gora

Pojem Kras pa ni povezan le z vinom (teranom) in hrano (pršutom), ampak predvsem z burjo, saj leži na predelu, kjer se hladen gorski zrak spušča proti morju. In če hočemo doživeti resnično moč burje, to najbolje storimo na grebenu Poljske gore, ki se od Štanjela vleče proti zahodu. Na Poljski gori je namreč točka, kjer so zabeležili najmočnejšo burjo doslej. Veter je namreč pihal s hitrostjo preko 130 km/h in sunki preko 180 km/h.

Velike Žablje

Serpentine nad Velikimi Žabljami predstavljajo verjetno najbolj poznan ali vsaj najbolj legendarni odsek slovenskih cest. Asfalt je na tem delu cest tako gladek, da je v dežju komaj prevozen. Ljubitelji ročnih zavor in zadnjega pogona pridejo tu na svoj račun, tudi če imajo v svojih avtomobilih manj zmogljive motorje. To je tudi legendarno prizorišče relijev in zato del slovenske dirkaške dediščine.

Vipavski križ

Utrjeno naselje na griču ne daje le lepega razgleda po dolini in kraškem robu, ampak omogoča potovanje v preteklost. Dobro ohranjeno obzidje, ozke ulice med podobnimi in na eni strani vkopanimi hišami, samostan in cerkev z grobnico grofov Attemsov in pomembno knjižnico, ruševine gradu in topovska krogla Napoleonove vojske daje sprehodu po Vipavskem Križu poseben čar. Še posebno ob zavedanju, da je bilo to nekoč pomembno mesto, ki je s svojo vojsko branilo prehod skozi Vipavsko dolino.

Osmice

Za lakoto in žejo ob poti skrbijo poleg številnih gostišč in vinskih kleti tudi tako imenovane osmice, na katere opozarjajo table ob cesti. Osmice so primorska posebnost, ki izvira še iz časov Marije Terezije. Gre za kmetije, ki za teden dni odprejo svoja vrata in gostom ponujajo doma pridelano hrano in vino. V letošnjem novembru so kraške osmice: Abram - Žerjal v Svetem pri Komnu, Jakomin v Kubedu, Vrban v Šempasu, Kosmina in Lojze v Brju pri Komnu, Rebula v Brestovici pri Komnu, Sela na Krasu in Vrabče.