Visokotehnološke rešitve iz Prekmurja: kako nastajajo slovenski rešilci?

Od razvoja medicinske opreme do lastnega programa rešilnih vozil

Ko smo se pripeljali na obrobje Murske Sobote, se nam je zdelo, kot da bi v mirni in spokojni okolici čas začel potekati nekoliko počasneje. A v notranjosti zgradbe, kjer že 35 let deluje družba Medicop, ritem dela nikakor ni počasen. Nenehna razvoj in proizvodnja rešilnih vozil, pri čemer ne gre za klasično serijsko proizvodnjo, temveč za delo po naročilu s popolnim prilagajanjem željam strank, zahtevata popolno predanost in navdušenje vseh 76 zaposlenih.

"Družbo sta pred 35 leti ustanovila moja mama in oče. Takrat so se ukvarjali z razvojem medicinske opreme, pozneje pa smo na željo strank začeli tudi predelavo vozil v reševalne namene. Po slovenski osamosvojitvi je bilo na trgu veliko povpraševanje po vozilih, ki bi tehnično nadgradili dotedanja rešilna vozila iz Cimosove proizvodnje. Mi smo se odločili za izdelavo vozil na osnovi Volkswagnovih transporterjev, obenem pa smo začeli ogromno časa in sredstev vlagati v razvoj. Ta je bil največji prav v zadnjih desetih letih," nam je med sprehodom skozi proizvodnjo razlagal Peter Podlunšek, ki danes skupaj z očetom vodi Medicop.

Vsako rešilno vozilo izdelujejo tisoč ur

Bežnemu opazovalcu, ki na cesti vidi rešilno vozilo na nujni vožnji, se morda zdijo to le predelani kombiji z vgrajeno nujno medicinsko opremo. Toda pogled v ozadje njihove proizvodnje razkriva nasprotno dejstvo. Vsak med njimi je zgodba zase, za izdelavo vsakega porabijo okrog tisoč delovnih ur dela, podlaga za njihovo konkurenčnost na mednarodnem trgu pa so dejansko visokotehnološke rešitve.

Podlunškova ekipa iz Volkswagnove tovarne prejme osnovni model transporterja z dvolitrskim motorjem TDI in štirikolesnim pogonom 4motion, ki vsebuje zanje specifičen nabor opreme. Kombi nato skoraj popolnoma razrežejo in mu odstranijo vse stranske zadnje plošče karoserije. Od originalnega kombija tako vzamejo le šasijo s podvozjem, voznikovo kabino in pogonski motor. Ta ostane serijski, podvozja pa nadgradijo z zračnim sistemom blaženja.

Poleg osnovnega intervencijskega vozila pri Medicopu izdelujejo tudi klasične reševalne povišane kombije, najbolj vsestransko vozilo pa je lifesaver box body. Gre za predelavo osnovne šasije, ki ima zadnji del precej širši. Toda ne gre le za konstrukcijsko nadgradnjo vozila, ki mu izdelajo nove stranice in celotno nosilno zasnovo vozila, v katerem pozneje rešujejo življenja. Pri Medicopu namreč izdelajo tudi skoraj vse elemente notranjosti, torej omarice, vrata, medicinske napeljave in podobno, saj dobaviteljev v klasičnem pomenu besede nimajo. Dobavitelji jim zagotavljajo material, nato pa tudi prek lastnega stroja CNC izoblikujejo končne proizvode po lastnih željah.

Rešilna vozila razvija tudi nekdanji letalski inženir

Izdelava rešilnih vozil torej zahteva zelo specifično in kompleksno znanje predelave kombijev v zdravstvene namene, kjer so zahtevani standardi seveda zelo visoki. Zato v Podlunškovi ekipi tudi najdemo raznovrsten kader, ki je z različnih področjih prispeval vsak svoje znanje.

"Ko smo začeli predelavo kombijev v rešilna vozila, sem dva tedna preživel z eno izmed zdravstvenih ekip na terenu. Spoznaval sem zahteve dela na terenu, kaj tehniki potrebujejo, kakšne so bile pomanjkljivosti takratnih vozil in podobno. Neposredno na terenu sem dobil veliko začetnih informacij, nato pa smo se učili dobesedno iz vozila v vozilo. Tudi danes še niso popolna, saj je razvoj nenehen in pri vsakem izdelanem vozilu se naučimo še česa novega. V naši ekipi so na primer inženirji, ki so pred tem že delali v avtomobilski industriji, imamo pa zaposlenega tudi po izobrazbi letalskega inženirja," je razlagal Podlunšek.

Lastne reliefne rešitve za učinkovito aerodinamiko, ki ima neposreden vpliv na udobje pacientov

Po njegovih besedah so na eni strani ključne učinkovita gradnja, uporaba lahkih in vzdržljivih materialov (zadnja vrata pri klasičnem reševalnem kombiju so karbona, ki so 40 kilogramov lažja od serijskih) ter aerodinamika. To pa je področje, ki je Podlunšku še kako blizu. V javnosti je seveda bolj znan kot najboljši slovenski akrobatski pilot, ki zadnji dve leti nastopa tudi v sklopu letalskih dirk Red Bull Air Race.

"Aerodinamika je seveda moj hobi. Pri reševalnih vozilih nam pomaga k nižji porabi, obenem pa tudi učinkovito zmanjšuje hrup v vozilu. Zato sami izdelujemo integrirane luči LED, ki so sestavni del zunanje karoserije. Povsem naš proizvod je tudi relief strehe, s katerim nam uspe turbulenco za vozilom, ki pri serijskem transporterju znaša 4,5 metra, zmanjšati na le 30 centimetrov. Ker je prav na zadnjem delu strehe tudi zračnik, je manjši zračni upor bistven za zmanjšanje hrupa v notranjosti vozila. Pri hitrosti 160 kilometrov na uro se lahko zdravnik s pacientom povsem mirno pogovarja," razlaga Podlunšek.

Do zdaj so izdelali tisoč reševalnih vozil, v Sloveniji imajo 80-odstotni tržni delež

V Medicopu so do zdaj izdelali okrog tisoč reševalnih vozil. Trenutno sprejemajo še zadnje dobavljive primerke volkswagen transporterja zdajšnje pete generacije, nato bodo morali do jeseni čakati na prve transporterje nove šeste generacije. Nekajkrat so vozilo izdelali tudi na osnovi mercedes-benz sprinterja, a še vedno najraje vztrajajo pri Volkswagnovih vozilih.

Urnik proizvodnje je precej natrpan, saj poleg izdelave novih skrbijo tudi za popravila poškodovanih reševalnih vozil. Ker so vsa izdelana po meri, jih naročniki v primeru težjih poškodb seveda ne morejo peljati na klasičen servisni pregled. Vsak tak primer pa lahko upočasni proizvodnjo, ki je bila sicer letno pripravljena na cesto poslati tudi okrog sto rešilnih vozil. Vsak tretji dan je torej iz Medicopa na cesto zapeljal vsaj eden.

Večino vozil še vedno izdelajo za Slovenijo, kjer ima Medicop okrog 80-odstotni delež med rešilnimi vozili. V zadnjih treh do štirih letih so začeli aktivneje prodirati tudi v tujino, kjer seveda vidijo svoj največji potencial. Za zdaj se v tujini ne morejo prijavljati na večje javne razpise, saj tako množične proizvodnje v Murski Soboti še niso sposobni izpeljati. Na drugi strani s programom lastne medicinske opreme že dosegajo 90-odstotno raven izvoza.