S peugeotom 207 CC od Bleda do Bohinja

V naših video prispevkih se običajno vozimo po cestah, ki so večini prebivalcev naše deželice manj znane. No, tokratna "cestica" je iz tega vidika drugačna, saj je večini dobro poznana, po njej pa se vsako leto (predvsem poleti) vozi ogromno turistov in "domačinov". Tudi mi smo se po njej že neštetokrat popeljali, ampak se nam zaradi tega ni zdela nič manj zanimiva ...

Opis poti

Pot smo začeli v centru Bleda in se najprej odpravili v smeri proti Blejskemu Vintgarju ter se ustavili na blejskem gradu. Zatem smo se odpravili v obratno smer, torej nazaj proti centru in ob drugi strani jezera proti Bohinju. Po dvajsetih kilometrih smo prispeli do Bohinjske Bistrice in na križišču po prednostni cesti zavili desno proti Bohinju. Še dobrih pet kilometrov naprej smo prispeli do jezera in na prvem križišču zavili desno, se peljali čez most in proti Stari Fužini.

Oris poti

Cesta, ki vodi skozi center Bleda in ob jezeru je nekoliko ožja, okolica pa ponuja prelep razgled na jezero in na številne trgovinice ob njem. Takoj ko Bled zapustimo, pa postane cesta nekoliko širša in se večinoma v dolgih odprtih zavojih vije proti Bohinju. Okolica je ves čas izredno zanimiva, številni travniki kar kličejo po postanku in pikniku, okoliško hribovje pa vabi, da se nanj povzpnete. Na nekaterih predelih, ki večino dneva ostanejo v senci velja le popaziti, saj se na asfaltu pogosto zadržuje vlaga, cesta pa je zato manj oprijemljiva. Od Bohinjske Bistrice dalje se cesta zopet nekoliko zoži ter se v podobnem vijugastem vzorcu nadaljuje vse do Bohinja.

Primerno za ...

Glede na to, da celotna pot poteka po lepi in neokrnjeni naravi ter, da je cesta idealna za "kruzanje" in uživanje, potem je jasno, da se na njej najbolje počutijo vozila, ki so uživanju namenjena. Eden takih je nedvomno peugeot 207 CC, s katerim smo se popeljali mi, saj ob spuščeni strehi zagotavlja prijetno vožnjo. Le vreme ga v muhastem bohinjskem predelom lahko zagode. No, ampak nam ga ni in uživanje s CC-jem je bilo maksimalno.

Blejsko jezero z otočkom

Njegov nastanek lahko pripišemo tektonsko-ledeniškim gibanjem, ki so sredi jezera pustila simpatičen otoček, ki hkrati predstavlja naš edini naravni jezerski otok. Otok pa ni zanimiv samo zaradi tega. Tu sta še njegova majhnost in cerkvica Marijinega vnebovzetja z zvončkom želja, ki nedvomno prispevajo k njegovi prepoznavnosti, zanimiva pa je tudi sama vožnja z ladjico "pletno", ki predstavlja del blejske tradicije. V poletnih mesecih je jezero priljubljeno kopališče, ki zaradi svojih termalnih vrelcev ne zamre niti pozimi, ko se poletno "čofotanje" preseli v urejene bazene.

Namesto z avtom se zapeljite bolj tradicionalno

Na otoček se lahko pripeljete s "pletno", tradicionalnim čolnom na vesla. Zgodovina tega sedemmetrskega lesenega čolna na vesla sega v 12. stoletje, ko so kmetje za zaslužek oziroma kot kompenzacijo davka prevažali romarje na otok. Boste sedli v "Biserko", "Vanjo" ali "Manco", je prepuščeno vaši izbiri. Če vas veslanje po vodi ne navdušuje preveč, se lahko (namesto v peugeotovi družbi) v družbi konjev z izvoščki ali "fijakerji" zapeljete okrog jezera ali nekoliko dlje po blejski okolici.

Blejska kremna rezina - "kremšnita"

Predstavlja simbol blejske kulinarike in je znana že nekaj desetletij. In v čem je skrivnost v kar 7 milijonov prodanih slaščicah? Ravno prav zapečena podlaga iz listnatega testa, ravno prav gosta vanilijeva krema, ki jo prekrije stepena sladka smetana in hrustljavo listnato testo, posuto s sladkorjem. Izkušnje so torej tiste, ki ločijo blejsko "kremšnito" od drugih.

Blejski grad

Na strmi pečini nad jezerom se bohoti najstarejši grad na Slovenskem - prvič je bil omenjen že leta 1011. Pogled iz zraka razkrije njegovo dvodelnost. Sestavljen je namreč iz notranjega bivalnega in gospodarskega dela, ki ga varuje visoko romansko obzidje z vhodnim in obrambnim stolpom. Arhitekturna razgibanost, muzejska zbirka, restavracija, številna "grajska" dogajanja in nepozabni pogledi na turkizno jezero z otočkom na sredini so razlogi, zaradi katerih je grad tako množično obiskan.

Bohinjsko jezero

Gre za naše največje stalno naravno jezero, katerega kotanjo je oblikoval ledenik. Prvovrstna gorska okolica poleti privablja številne kopalce, ki se lahko v jezeru zares prijetno ohladijo. Kopanje v jezeru pa ni edini razlog za turistični obisk. Poleg športnih aktivnosti, kot so pohodništvo, kolesarjenje, plezanje in jadralno padalstvo, so tu še številne naravne in kulturne znamenitosti, zaradi katerih je vredno obiskati Bohinj.

Cerkev sv. Janeza Krstnika

Ob Bohinjskem jezeru stoji najbolj znamenita podružnična cerkev v Bohinju, ki je bila zgrajena verjetno že pred letom 1300. Zanimiva je z vidika umetnosti, saj zajema bogat spekter umetnostnih obdobij, vse od romantike do baroka, pomembno pa k njeni umetniški vrednosti prispevajo številne stvaritve, med katerimi je posebej zanimiva glava Janeza Krstnika.