SiolNET. Avtomoto Reportaže
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

S hondo legend do Najevske lipe

2

termometer

Med Topolšico in Črno na Koroškem so v jeseni zaključili asfaltiranje lepe gorske ceste preko Slemena, ki je marsikateremu Korošcu bistveno skrajšala pot proti prestolnici.

Razgibana gorska cesta ni le priljubljena pot dinamičnih voznikov in motoristov, temveč tudi kolesarjev. Cesta preko Slemena vodi neposredno v leglo slovenskih smučarjev Črno na Koroškem. Od tam pa nas je k materi slovenskih lip, Najevski lipi, pritegnila zgodba iz turških časov, ki je danes že legenda - torej nas spomni na ime Hondinega avtomobila, ki smo si ga izbrali za omenjeni izlet. A pot med Šoštanjem in Črno na Koroškem skriva še eno posebnost: je del znamenite Mlinske ceste, ob kateri je bilo nekoč okoli 300 mlinov. Ta številka nas spet spomni na legenda oziroma njegove motorne konjiče.

Opis poti

Iz Velenja lahko v zgornji del Mežiške doline precej hitreje pridete preko Slemena kot preko Slovenj Gradca. Naš izlet smo začeli v Topolšici, nadaljevali po "glavni cesti" mimo vasice Zavodnje, preko prelaza Sleme, vse do Črne na Koroškem. V enem od prvih krožišč v Sloveniji smo izbrali drugi izvoz, že kmalu zatem pa zavili desno proti proti Najevski lipi. Peljemo se po prednostni cesti, vse dokler nas ne upočasnijo hitrostne ovire pri kmetiji. Za sledjo zavijemo levo, preko mostu, na slabše asfaltirano cesto, ki se čez nekaj kilometrov prevesi v makadam. Pot nas pelje navkreber vse do Pudgarskega, kjer zavijemo levo in smo že čez nekaj minut vožnje po lepi gozdni cesti v neposredni bližini Najevske lepotice.

Oris poti

Po nekoliko slabšem začetnem asfaltu, pot za Zavodnjami pripelje na novejši, širši in zelo lepo speljan odsek, ki postreže s številnimi lepimi razgledi. Po nekajletni gradnji so zadnji del te ceste dokončali lansko jesen. Obilica raznolikih uživaških ovinkov preko Slemena pripelje do Črne. Tik pred slednjo se kakovost podlage spet poslabša, saj pristanemo na stari cesti. Ta nas nato popelje proti največji lipi v Sloveniji. Po nekaj kilometrih ozke asfaltirane ceste se prične makadam, okolica se zoži, naklon cestišča pa poveča. Od Pudgarskega pa nas po ravnem terenu speljana makadamska cesta, z lepimi razgledi proti Peci, Uršlji gori ali Smrekovcu, že v nekaj minutah pripelje do Najevske lipe - matere vseh lip.

Primerno za ...

Honda legend želi biti luksuzna limuzina visokega ranga. Zato se morda zdi nenavadna izbira za pot, ki vsebuje kar precej slabših podlag in celo makadama? Pa vendarle legend postreže s kar nekaj atributi, ki so prispevali k takšni odločitvi. Ponekod spolzka, a sila razgibana cesta, se sliši prava možnost za legendovo uravnoteženo podvozje, ki povrh stabilnosti postreže še z dodatno zalogo varnosti na račun inteligentnega štirikolesnega pogona. Pred ovinki pride prav možnost ročnega prestavljanja z gumboma na volanu. Ko se cesta nekoliko zravna, nam lahko pomaga celo aktivni tempomat, če pred sabo odkrijemo kakšnega izletnika s podobnimi cilji. Če vam dinamične koroške ceste niso dovolj, potem imate na voljo še igranje s številnimi gumbi in informacijami v legendovi notranjosti.

Topolšica

V Topolšici se še posebej lepo diha. Zakaj? Ker v tem koncu pomagajo do boljšega zdravja ljudem, ki imajo težave z dihanjem. Lepo urejen kraj, ki leži na 376 metrih nadmorske višine ima namreč bolnišnico za zdravljenje bolezni dihal. V neposredni bližini se nahaja zdravilišče, ki je nedavno pridobilo še sodoben kompleks bazenov in vodnih igral. Ob Hudem potoku med Topošico in Belimi Vodami se nahaja Mornova zijalka, ki je pomembno najdišče kamnitih in koščenih orodij iz starejšega paleollitika.

Zavodnje

Hribovska vasica nad Velenjsko kotlino nudi lep pogled na sosednja mesta. Ob lepem vremenu je moč gledati proti Velenju, Šoštanju in tudi na sosednje hribe. Da vas živi s turizmom vas opozorijo že gostišča ob cesti. Pri Žlebnikovi kmetiji je tudi spominsko obeležje, saj je tam leta 1944 padel partizanski pesnik Karel Destovnik Kajuh. Nekoliko za samim naseljem pa se skriva posebnost. Pri Kavčnikovi domačiji, neposredno ob cesti je lepo ohranjena dimnična kuhinja, ki je najjužnejša ohranjena alpska dimnica v evropskem prostoru. Gre za predhodnico takoimenovane črne kuhinje, vendar v tem primeru še niso imeli urejenega odvajanja dima.

Sleme

Zakaj bi komplicirali z imenom kraja, kjer se prelaz iz smeri Topolšice proti Črni prevesi iz ene na drugo stran? Kot že ime pove, je Sleme vrh tega prelaza. Na višini 1080 metrov se cesta na eni strani spusti na Štajersko na drugi pa na Koroško stran. Le streljaj od cestnega previsa se nahaja planinski dom na Slemenu. Gre za priljubljeno postojanko planincev iz ene ali druge strani Slemena, saj lahko služi kot dobra osnova za pohod v različne smeri - proti Ludranskem vrhu, Smrekovcu, Javorju, Uršlji gori …

Črna

Črna na Koroškem (575 m) je eden lepših turističnih krajev v Mežiški dolini. Prve omembe kraja segajo v leto 1137. Odlikujejo jo številne naravne posebnosti in bogata kulturno-zgodovinska dediščina. V kraju sta zanimiva rudarski muzej in etnološka zbirka. Številne alpske doline se v okolici Črne dvigajo pod mogočne vrhove Pece, Raduhe, Olševe in Smrekovca. Gozdovi z nepregledno mrežo gozdnih cest in kolovozov nudijo skoraj neomejene možnosti za gorsko kolesarjenje, zato ni naključje, da je tu nastal prvi gorski kolesarski park v Sloveniji. Poleg urejenih lokalnih poti, poteka tod tudi meddržavna gorskokolesarka pot Okoli Pece in celo edinstvena možnost kolesarjenja skozi rove opuščenega rudnika Mežica. Čeprav ima Črna majhno število občanov, vendarle sodi med največje občine v Sloveniji po kvadraturi. Po svetu je znana predvsem po odličnih smučarjih - od Tine Maze, Aleša Gorze, Mitje Kunca, Nataše Lačen, Katjuše Pušnik pa vse do Danila Pudgarja. Temu se ne bi čudili, če bi poznali tukajšnje izjemne naravne pogoje ter jih povezali z značilno koroško trmo. Črna ima razvito infrastrukturo za šport in rekreacijo, ki omogoča dobre pogoje za priprave športnikov; vse pomembnejši pa postaja tudi alpinizem in športno plezanje v urejenih okoliških plezališčih.

Najevska lipa

Najevska lipa je mati vseh slovenskih lip. Stara naj bi bila kar 770 let, njen obseg v prsni višini pa je 12,5 metra. Lipa je v sredini votla, na severni strani pa je gosto obraščena z mahovi in lišaji. Z južne strani je vhod v njeno notranjost. Izročilo trdi, da se je pri Najevnikovi kmetiji zaraslo skupaj dvanajst lip, zato je ta lipa tako velika in mogočna. Avgusta 1991 je bilo pri Najevski lipi prvo srečanje slovenskih državnikov, ki je postalo tradicionalna prireditev v juliju. K tej prireditvi sodi obujanje kmečkih običajev (štehvanje) in iskanje skritega zaklada. Ta naj bi obiskovalce spomnil na legendo iz časa turških vdorov, ko naj bi Turki ob umiku pred močno domačo vojsko zakopali bogat zaklad globoko v zemljo in na to mesto posadili dvanajst lip. Te naj bi njihovim naslednikom pokazale mesto zakopanega zaklada.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin