Radarji na cestninskih postajah: prej izjema kot pravilo

V mesecu dni naj bi zaživel nov nadzor merjenja povprečne hitrosti v predorih na Trojanah

Pred časom smo že poročali, da so merilniki hitrosti pred delovnimi zaporami na slovenskih avtocestah pogosto prazni in da tudi tako, skupaj s tablami o meritvi hitrosti, razmeroma uspešno umirjajo promet. Med vozniki pa v zadnjem času duhove spet burijo tovrstni merilniki, ki naj bi bili nameščeni na cestninskih postajah. Pri Darsu pojasnjujejo, da so lokacije stacionarnih radarjev na avtocestah in hitrih cestah določene v sodelovanju s policijo, ki tudi upravlja sistem teh radarjev.

"Na slovenskem avtocestnem omrežju je postavljenih skupno 18 ohišij za stacionarne merilnike hitrosti. V njih policija izmenično uporablja stacionarne merilnike hitrosti, torej tako, da nikoli nismo povsem prepričani, v katerem ohišju merilnik hitrosti dejansko je," so nam pojasnili na Darsu.

To v praksi pomeni, da ni nujno, da je tudi na vseh zaznanih lokacijah vedno nameščen aktivni merilnik hitrosti.

V predvidoma mesecu dni, po kalibraciji in testiranju sistema, pa naj bi v predoru na Trojanah na štajerski avtocesti začel delovati nov sistem nadzora hitrosti, ki bo izračunal povprečno hitrost vožnje skozi predor, torej od vstopa do izstopa.

Glede na zadnje dogodke in hude nesreče pa na Darsu spet pozivajo voznike k vožnji s prilagojeno hitrostjo:

Radar na cestninski postaji le izjemoma

Policija pa glede radarjev na cestninskih postajah pojasnjuje, da je bila po uvedbi vinjetnega sistema cestninjenja večina cestninskih postaj na slovenskem avtocestnem križu preoblikovana tako, da je prehod vozil precej olajšan in varnejši.

Na izboljšano varnost vpliva dejstvo, da je mimo cestninske postaje omogočena vožnja po dveh voznih pasovih, ki med seboj nista več ločena z betonsko pregrado, to pa seveda vpliva tudi na pretočnost prometa.

Z vidika prometne varnosti območja cestninskih postaj zato niso več tako nevarna, kot so bila v preteklosti, posledično pa policija na cestninskih postajah meritve izvaja le še izjemoma.

Glede na javno objavljene lokacije stacionarnih meritev pa gre sklepati, da je funkcija "škatel", opaženih pred cestninskimi postajami, predvsem opozorilno umirjanje prometa.

Oglejte si lokacije stacionarnih radarjev na slovenskem avtocestnem križu:

Letos se najbolj divja med Senožečami in Kozino, težavne so tudi Trojane

Policija ugotavlja, da imajo vozniki najtežjo nogo praviloma na odsekih, kjer je manjša gostota prometa, ali na odsekih, kjer konfiguracija avtoceste omogoča velike hitrosti. Eden takšnih odsekov je recimo na primorski avtocesti med Senožečami in Kozino.

"Na tem odseku smo letos z merilnikom hitrosti v premičnem ohišju ugotovili več prekoračitev nad 200 kilometri na uro. V zadnjem obdobju nekoliko izstopa tudi pomurski krak avtoceste, kjer zaradi manjše gostote prometa in nižje omejitve hitrosti (110 km/h) policisti ugotavljajo več nekoliko višjih prekoračitev hitrosti," pravijo na policiji.

Dars pa kot hitrostnim prekoračitvam podvržene odseke izpostavlja še Trojane, odsek Vrhnika–Nanos in gorenjski avtocestni krak.