Po strmih ulicah San Francisca

Vpliv velikega platna

Največji povod (osebno) za ogled San Francisca in s tem obvezno tudi Alcatraza so filmi in nanizanke. Kdo kot otrok ni gledal "Full House"? Velika večina med vami je že slišala za film Pobeg iz Alcatraza, kjer Frank Morris (gre za resnično osebo), oziroma Clint Eastwood po skrbnem načrtovanju pobegne iz Alcatraza. Njegova usoda tako v filmu, kot v resnici ni znana. Mnogi med vami ste verjetno videli enega komercialno uspešnejših akcijskih filmov devetdesetih - The Rock. V njem Nicholas Cage in Sean Connery igrata FBI agenta in bivšega zapornika, ki morata na vsak način preprečiti napad na San Francisco s smrtonosnimi raketami. Tisti malce starejši se verjetno spomnite filma Bullit, kjer se pokojni Steve McQueen po strmih ulicah preganja z mustangom. No, poleg naštetih razlogov pa smo imeli iz Sacramenta, kjer smo se ustalili za nekaj dni, do San Francisca le dobro uro vožnje. Seveda smo to izkoristili.

Neokusen začetek

Dan se ni začel najbolje. V mesto smo se priplazili počasi, ravno v času nejvečje gneče. Ker smo zgodaj vstali, nismo zajtrkovali pa smo zagrabili prvo priložnost nekaj pojesti v na videz idilični restavraciji opremljeni v slogu petdesetih let. Naročim jajca na oko, pečen krompirček, zrezek in dobim nekaj kar bi, najraje zavrnil, pa sem bil preveč lačen. "Svež" pomarančni sok ni bil nič boljši.

Alcatraz

Alcatraz zahteva moje spoštovanje, še preden stopim na otok. Kljub velikemu številu turistov na dvorišču, v celicah, jedilnici, hodnikih se ne morem znebiti občutka tesnobe. Dejstvo, da mi elektronski vodič v uho ves čas prišepetava razne zgodbice iz časa obratovanja ne pomaga. Opis sumljivcev, ki so tu živeli in nekateri tudi umrli, seveda ustvari "zanimivo" vzdušje. Nekje znotraj visi velik, podolgovat črnobeli poster s slikami nekaterih bolj znanih jetnikov, in povem vam, če bi nekatere od teh tipov srečal na ulici danes, bi odkorakal stran. Daleč stran. Na tisti sliki Al Capone izgleda celo prisrčno. Skrbi me nek drug tip, Alvin "Creepy Karpis" Karpavicz mu je ime. Čudna čupa, ozek obraz in odsoten pogled. Avtor njegovega nadimka je zadel v polno.

Po mestu

Po vrnitvi z Alcatraza se s flexom lotimo premagovanja strmin in večkrat se moramo ustaviti tik pred prelomom ulice. Semafor kaže rdečo in jaz se sprašujem, na vsake koliko časa menjajo sklopke tisti z ročnimi menjalniki. Na dva, tri tedne? Sledi obvezna vožnja s tramvajem in obvezno visenje ven. Naj se na daleč vidi, da smo turisti. Človek, ki upravlja z vagonom, samo zavije z očmi in se hudomušno nasmeje, jaz pa si mislim, da je moral enak prizor videti že najmanj tisočkrat.

Milk

Ker se je ta zapis začel s filmi, se bo tako tudi končal. Konec koncev je bil eden najodmevnejših filmov prejšnjega leta prav Milk. Film, posnet po resnični zgodbi, se dogaja v središču San Francisca. Prikazuje življenje Harveya Milka, gejevskega aktivista, ki svoje spolne usmerjenosti ne skriva. Njegov uspeh na politični sceni pomeni velik korak naprej za vse istospolno usmerjene v ZDA, a zgodba se konča tragično. Harveya ubijejo. Flexa usmerimo na ulico Castro, ki velja za središče istospolno usmerjenih in se sprehodimo do hiše, kjer je imel Milk trgovino s foto opremo in kjer je tudi živel. Ok, San Francisco in Alcatraz sta obkljukana, na vrsti je samo še most Golden Gate.