Hummer H3 proti štirikolesniku can-am outlander

Pot po robu med Posavskim hribovjem in Kozjanskim na videz ne prinaša veliko zanimivega, a v resnici prav nasprotno preseneti s kulturnozgodovinskimi znamenitostmi, slikovitimi gradovi in cerkvami, skrivnostnim rudnikom in za ta del sveta povsem nepričakovanimi športnimi možnostmi. In tako je tudi s cesto. Med Štorami in Planino lahko izberemo na desetino možnih poti, naša pa je najkrajša in najzanimivejša. Na le dvajsetih kilometrih prinese vse, kar si od ceste lahko želimo: med razglednimi vrhovi, zelenimi dolinami in posameznimi ribniki vijugamo po zavitem asfaltu, hitrem makadamu in tudi povsem offroadarskih odsekih, čeprav v resnici nikoli ne zapustimo ceste in zato ne uničujemo narave.

Opis poti

Začnemo v Štorah, kamor se pripeljemo iz Celja v smeri proti Rogaški Slatini. Peljemo v tej smeri ob železarni in na koncu dolge ravnine pri avtobusnem postajališču zavijemo desno čez železniško progo. Nato se držimo glavne ceste proti Svetini. V serpentinah se dvigamo skozi Laško vas in mimo cerkvice Sv. Janeza Krstnika na levi. Pri cestni označbi 5,5 km zavijemo v smeri table za okrepčevalnico Mlakar levo proti Svetlemu dolu in se naravnost navzdol spustimo do cerkve Sv. Florjana. Za njo pri kmetiji zavijemo levo na makadam. Na prvem križišču nadaljujemo naravnost, takoj za tem pa za mostom še enkrat levo po dolinini ob strugi potoka Zalanka. Prečkamo strugo potoka in se dvignemo do Zg. Bezgovnice. Tu se vrnemo na asfalt in na njem ostanemo do Šentruperta. Pri bencinski črpalki zavijemo levo na glavno cesto in takoj za tem pri cerkvi desno. Ko zmanjka asfalta, na križišču zavijemo levo in se dvignemo do motokros proge. Na makadamskem križišču izberemo srednjo pot levo navzdol. V serpentinah se spuščamo proti Kostrivnici. Na asfaltu zavijemo levo in ko pridemo do ceste, ki pelje iz Dobjega na Kalobje, zavijemo desno. Kasneje se priključimo glavni cesti Šentjur - Planina in po njej peljemo desno skozi Dobje. Za odcepom za Jurklošter nadaljujemo po njej slab kilometer in na odcepu za Lesično pri avtobusnem postajališču zavijemo desno na slab makadam (opuščena stara cesta), ki nas pripelje do Planine pri Sevnici. Na križišču v naselju nadaljujemo praktično naravnost in še naprej po glavni cesti proti Visočam in Prapretnemu. Na prvem odcepu zavijemo levo za Marof. Peljemo se skozi opuščeno farmo na makadam in desno preko travnika po kolovozu do motokros proge.

Oris poti

Začetek trase predstavlja ozek drseč asfalt, ki se kot prava gorska cesta v serpentinah dviga proti Svetini. Nato se po nekaj zavitih ovinkih novega dobrega asfalta spustimo na zelo hiter makadam. Ta preide v ozko luknjasto gozdno cesto, postreže s prečkanjem potoka in nas v navidez že gozdni drči dvigne do asfalta pred Šentrupertom. Vse se nato ponovi - le da navzdol. Makadamske serpentine nas pripeljejo do zavitega asfalta in hitrega odseka glavne ceste proti Sevnici. Na koncu vse začini ozek in razrit vzpon po stari cesti do Planine. Tukaj moramo paziti na možnost udora, predvsem na levi strani, kjer je rob ceste prekrit z rastlinjem. Nato nas čaka še kanček pošteno uničenega asfalta in travnat kolovoz do motokros proge, kjer si v dogovoru z upravljalcem resnično lahko damo duška.

Primerno za ...

Outlanderja in Hummerja. Robustni terenci so še kako primerni za Kozjansko. Ne le zaradi makadamov po katerih smo jih zapeljali, ampak tudi zelo razbitih asfaltnih cest. Zapore diferencialov, reduktor in dolgi hodi blažilcev pa zares prav pridejo na motokros progi, kjer smo zaključili našo pot in kjer se taka vozila resnično lahko izkažejo brez škode za okolje. Čeprav za H3 mnogi mislijo, da je salonski (cestni) terenec, se je izkazal tudi v najskrajnejših razmerah, outlander pa tako velja za najzmogljivejšega in povsem neustavljivega štirikolesnika.

Železarna Štore

Kdor hoče videti zares velik kup odsluženega železa, se mora popeljati okoli železarne Štore. Kar polovica vsega proizvedenega jekla se namreč reciklira, zato je reciklažno skladišče res veličastno in povsem v mad-maxovskem stilu. Objekt, katerega korenine segajo v leto 1845, ko so za potrebe gradnje železnice Dunaj - Trst tukaj zgradili kovačnico, je danes paradni konj slovenske jeklene industrije.

Hudičev graben

Povsem drugačno vzdušje, čeprav je tudi povezano z železom, skriva Hudičev graben. Edina zelo zahtevna ter s klini in jeklenicamio zavrovana planinska pot v tem delu Slovenije prinese veliko doživetji v tesnem grabnu, ki se dviga med Bavčem in Srebotnikom. Pripelje nas do Celjske koče, kjer se lahko okrepčamo, obiščemo wellness center, lahko tudi prespimo. Pozimi lahko smučamo ali deskamo na štirih hektarih tega prijaznega in vse bolj sodobnega (tudi osvetljenega) smučišča nad Celjem.

Svetina

Po glavni cesti iz Štor pridemo do vasi Svetina, ki se ponaša z božjepotno cerkvijo Marije snežne iz 15. stoletja. Njena posebnost je osmerokotni zvonik. Kdor želi sodobnejše in bolj posvetne užitke, jih lahko najde v Alminem domu nad vasjo. Prijazna koča na Ramancah od leta 2002 skrbi za kulinarično najzahtevnejše okuse, nudi skoraj trideset sob in skupna ležišča. S spominsko sobo Alme Karlin pa obuja spomin na svetovno popotnico, novinarko, pisateljico in zbiralko etnografskih predmetov.

Slapšakov rudnik

Ljubitelji neznanega in skrivnostnega bodo na svoj račun prišli na posestvu Slapšakove kmetije pri Svetini. Tukaj se namreč skriva rudnik, ki ga domačini v zadnjem času odkopavajo in urejajo za obiskovalce. Za to področje precej nenavaden rudnik naj bi obratoval do 16. stoletja, rudo pa so dolbli ročno z dleti in talili v Jurkloštru. Da je vse še bolj zanimivo in se v jamah počutimo bolj prvinsko, uradnih podatkov o obstoju tega rudnika sploh ni in je vse le plod pričevanj. In raziskovanj, ki pa jih rudnik omogoča še veliko, saj je zaenkrat odkopan le glavni in vrhnji del.

Resevna

Na drugi, vzhodni strani naše poti, je obiska vreden vrh Resevne. Z dvajsetmetrskim razglednim stolpom na vrhu namreč omogoča razgled preko celotne vzhodne polovice Slovenije in še dela sosednjih držav. Gozdna cesta pripelje do Plevnika, od koder je le še pet minut hoje do planinskega doma, ki stoji tik pod vrhom in sprejema planince ob vikendih.

Planinski grad

Grad z izvornim imenom Montparis oziroma Montpreis (Gora slave) stoji na izzivalni tridesetmetrski previsni skalni pečini in očara s svojim južnofrancoskim stilom. Nastal je v 12. stoletju z namenom obrambe Posotelja pred Ogri, v 19. stoletju pa je propadel predvsem zaradi davka na strehe in zaradi potresa. Trenutno se obnavlja, vabi pa ne le s svojim izgledom, ampak tudi z atraktivno skalno zajedo z ozkim stopniščem do nekdanje gostilne in razgledom na cerkev Sv. križa.

Motokros proga Marof Tajfun

Proga, skrita v gozdičku pod Planino, glede na svojo majhnost ponuja izredno veliko veselja in zabave za vse, ki hočejo resnično preiskusiti meje svojega vozila in se zbavati v drsenju in poskakovanju izven utrjenih podlag. Na majhnem razgibanem prostoru ponuja vse kar mora: ovinke, stmine in skoke. Ker ima razgiban nagib in se skoki končujejo v ovinkih ne dopušča nobenega počitka. Zato je zelo primerna za intenzivni trening pa tudi za začetnike, saj ne dovoljuje visoke hitrosti, preko "ovir" pa lahko, če želimo, zapeljemo tudi nekoliko počasneje. Za uporabo se je treba dogovoriti z Iztokom Durakovičem.