Bo moral slovenski pilot, ki je obnovil vojaško reaktivno letalo, res obupati?

Avstrijci so posel s starimi in akrobatskimi letali že vzljubili

Slovenija ni ravno država, ki bi slovela po ustvarjalnih oglaševalskih projektih. Za razliko od Avstrijcev prav tako nimamo poslovneža, kot je Dietrich Mateschitz, ki bi tako učinkovito združeval posel in strast. Mateschitz je znotraj lastnega Red Bullovega imperija naredil družbo Flying Bulls, kjer je združil številna stara letala, v Afriki je našel in obnovil celo nekdanji Titov DC 6, in ustanovil svetovno prvenstvo letalskih dirk Red Bull Air Race. V njem se na primer na eni strani predstavlja slovenska regija Pomurje, športne izzive v tej najhitrejši disciplini motošporta pa lovi akrobatski pilot Peter Podlunšek. Na drugi strani je v slovenskem gospodarstvu posluha za projekte v letalstvu, ki ima pri nas več kot stoletno tradicijo, očitno zelo malo.

Pilot, ki je zrasel ob ajdovskem travnatemu letališču

Pred skoraj natanko dvema letoma je svoj letalski projekt na osrednjem slovenskem letališču predstavil tudi poklicni pilot Primož Jovanovič. Zrasel je v Ajdovščini, kjer je kot otrok na travnato letališče hodil gledat različna letala, kosit travo, barvat ograjo in poslušat zanimive zgodbe starejših pilotov. Nato se je za krmilo usedel tudi sam. Najprej je opravil izpit za pilota jadralnega letala, sledila so športna letala in selitev v ZDA, kjer je pridobil licenco poklicnega pilota. Danes dela pri slovenskem letalskem prevozniku Adria Airways in ima za seboj že več kot sedem tisoč preletenih ur.

"Vedno so me zanimala stara letala z dušo. Galeb je bil posebno in v šestdesetih letih prejšnjega stoletja dejansko odlično letalo. Osebno izhajam iz domačega aerokluba, zrasli smo na travniku, na letalstvo zato gledam nekoliko drugače. Želim si ga približati širši javnosti in tudi mladim, ki čas prepogosto izgubljajo za računalnikom. Toda žal upanja za kaj takega nimam več veliko," nam je ob večernem srečanju v Ljubljani povedal Jovanovič.

Ko ne sedi v potniškem canadairu, sanja o novi priložnosti, da se med oblake povzpne s svojim galebom G2. Obnovil ga je skupaj s prijatelji, ustanovili so tudi lasten aeroklub. Niso sanjali o slovenski različici Mateschitzovega znamenitega Hangarja 7 iz Salzburga, želeli pa so si s priložnostnim letalskim muzejem, delujočimi letali in morda celo delno obnovo trenutno razpadajočega letala DC 6 na ljubljanskem letališču Slovencem ponuditi bližji pogled v vso romantično lepoto letalstva.

"Ničesar ne obžalujem. Kupil sem letalo, ga obnovil in z njim poletel"

Pred šestimi leti je v ZDA našel dve neleteči nekdanji vojaški šolski reaktivni letali galeb G2. Vanju je dal vse svoje prihranke in tudi najemal kredite. Čeprav mu je bilo jasno, da so primerjave z Mateschitzovim projektom utopične in nerealne, je vseeno pričakoval več podpore tako države kot gospodarstva. Taka letala sicer niso redkost, a Jovanovič sodi med redke posameznike, ki za letalom stoji sam. V vseh teh letih je uspel pridobiti le tisoč evrov pokroviteljskega denarja.

"Načeloma čutim veliko zadovoljstvo, da sem izpolnil svoje sanje. Šel sem v ZDA, kupil letalo, ga obnovil in z njim poletel. Nisem jezen ali zafrustriran, saj načeloma od nobenega nimam pravice pričakovati finančne pomoči," pravi.

Tudi če letalo stoji na tleh, letno stane od 15 do 20 tisoč evrov

Stroški vzdrževanja starega vojaškega reaktivnega letala so zelo visoki. Kot nam je povedal Jovanovič, mora vsak mesec samo za prostor letala v hangarju plačati 550 evrov. Temu mora na letni ravni prišteti še obvezno in dodatno zavarovanje, ki staneta vsak po pet tisoč evrov, obvezni letni pregled za 1.500 evrov in podobne stroške.

"Letno stane letalo od 15 do 20 tisoč evrov. Gorivo stane slabih tisoč evrov na uro, že sama postavitev na ploščad še 200 evrov. Če bi upošteval še samo vzdrževanje letala, vse stroške in nekakšen rezervni sklad, tako stane ena ura letenja približno dva tisoč evrov," je jasen Jovanovič.

Pred naslednjim poletom bo treba najprej popraviti motor

Jovanovičev galeb je torej na slovenskem nebu letel, zdaj je njegova prihodnost precej bolj negotova. Od avgusta ima okvarjen motorja, popravilo katerega bi stalo približno 20 tisoč evrov. Njegov lastnik pravi, da ga je nedelujočega skoraj nesmiselno prodajati. Vanj je po njegovih besedah vložil 200 tisoč evrov. Razmišljal je, da bi letalo poklonil avstrijskim Flying Bullsom in da bi lahko letel z njimi, a je njihova skupina za nove in tuje pilote zelo zaprta. Dokler se ne razjasni usoda njegovega letalskega ljubljenčka, čakajo Jovanoviča vsaj redni leti z letali Adrie Airways.

"To je čisto drugačno letenje. V službi sicer prav tako uživam in vsak polet mi še danes predstavlja velik užitek, a na prvem mestu je varen prevoz potnikov od točke A do točke B. V galebu pa si lahko dam duška in je kot nekakšen ventil. Vsak let je drugačen, redni linijski promet pa je delno tudi rutinski."