Bo Ilirska Bistrica sprejela turiste ali le gledala njihovo pot do Hrvaške?

Do 200 kilometrov na uro v nekaj sto metrih

Vas zanima, kako je videti vožnja med Ilirsko Bistrico in Šembijami z brezkompromisnim športnim prototipom, ki bi ga prej postavili na štart vztrajnostne dirke na dirkališču kot pa na prvi pogled vsakdanjo asfaltno cesto, za en dan spremenjeno v improvizirano gladiatorsko dirkališče? Evropski prvak Simone Faggioli s prototipom norma M20 FC na štartu pritisne plin do konca in ga skozi prvo kombinacijo vse do šikane ne spusti. Do tja gre torej na vso moč, hitrost seveda že skozi ovinke preseže 200 kilometrov na uro.

Evropski gorski prvak: Proga v Ilirski Bistrici tehnična, ponekod pa tudi zelo hitra

In nato sunkovito zaviranje pred trojno šikano, ki je tam tradicionalno zaradi varnosti. Za pojemek potrebuje Faggioli le okrog 80 metrov. Potem spet brutalno pospeševanje in skozi zahteven levi ovinek s polnim plinom, kar mu je lani uspelo kot prvemu dirkaču formule oziroma športnega prototipa. Sledi najdaljša ravnica, kjer hitrost preseže 250 kilometrov na uro, in tako vse do cilja, kjer mora premagati še kopico ostrejših ovinkov. Za pet kilometrov dolgo progo je potreboval le dobri dve minuti in do cilja vozil s povprečno hitrostjo 147 kilometrov na uro.

"Vselej se rad vračam v Ilirsko Bistrico, kjer vedno uživam v raznovrstni in tehnično zanimivi progi, obenem pa tudi v dobri organizaciji in zelo prostornih boksih. Proga je tehnično zagotovo zahtevna, ponekod tudi zelo hitra in selektivna. Za vrhunski čas ne smeš do cilja storiti nobene napake," je povedal evropski prvak Faggioli.

Športni prototipi z geni dirke v Le Mansu odlični na gorskih dirkah

Vrh letošnje gorskohitrostne dirke v Ilirski Bistrici so obvladovali trije športni prototipi različnih proizvajalcev, ki bi na vztrajnostni dirki, kot je znamenitih 24 ur Le Mansa, spadali v drugo kakovostno kategorijo LMP2. Norma je na primer proizvajalec z več kot 30-letno tradicijo, ki se je poleg izdelave prototipov za gorske dirke že preizkušal tudi v Le Mansu.

V nasprotju z italijansko Osello, ki je svoj trenutno najboljši prototip FA30 izdelala še na podlagi cevne šasije, pri Normi že uporabljajo povsem karbonsko zasnovo. V svoje vrste so zvabili Faggiolija, zdaj že sedemkratnega zaporednega evropskega gorskega prvaka, ki zna iz 4,7 metra dolgega in dobrih 500 kilogramov težkega prototipa potegniti skoraj vse zmogljivosti.

Vstopnica v vrh evropskega gorskega avtomobilizma stane vsaj 200 tisoč evrov

Novost v Ilirski Bistrici je bil prototip Wolf GB08 F1. Gre za pravnega naslednika dirkaške ekipe Walterja Wolfa, ki je leta 1976 zmagala na dirki formule ena v Argentini, pravice za uporabo imena pa je od Wolfa pozneje kupil Italijan Giovanni Bellarosa. Ekipa iz Vicenze danes pospešeno razvija športne prototipe in se pripravlja tudi na samostojni nastop v Le Mansu. Proti Šembijam je z njihovim prototipom vozil David Hauser iz Luksemburga. Dve leti star prototip danes Italijani prodajajo za 180 tisoč evrov. Toliko danes znaša okvirna vstopna cena za vsakogar, ki se hoče potegovati za vrh evropskega gorskega avtomobilizma.

Ko najboljši gume menjajo po desetih kilometrih, komplet pa stane tisoč evrov

Tovrstno dirkanje prav gotovo ni poceni. Samo 13-palčne gume za vrhunski športni prototip stanejo okrog tisoč evrov. Potem ko je trg dolga leta obvladoval britanski Avon, ki je zaradi neugodnega menjalnega tečaja med funtom in evrom danes precej drag, je gume za gorske dirke zdaj ponudil tudi italijanski Pirelli. Kdor hoče voziti na zmago, mora za dirko namestiti nove gume. Te torej pri najboljših zdržijo le okrog deset kilometrov.

"Dovolj hitro za mesta v samem vrhu zagotovo ni lahko voziti. Vse se dogaja zelo hitro, mi pa prototip spoznavamo le na dirkah. Moja norma ima pri 600 kilogramih več kot 500 'konjev'. Treba se je dobro pripraviti ter predvsem imeti prazno in mirno glavo. Za sam vrh, torej boj s Faggiolijem, pa je treba storiti še en korak dlje. Ta je težak in dolg," je razlagal Patrik Zajelšnik, najhitrejši Slovenec na dirki, kamor je z bratom in očetom že petič pripotoval iz Freiburga v Nemčiji.

Spomin na vragolije Regala, Vilarina, Plase …

Seznam zmagovalcev in najhitrejših dirkačev z gorskohitrostne dirke v Ilirski Bistrici se bere kot zgodovinski pregled te atraktivne avtomobilistične discipline v zadnjih dveh letih. Gorske dirke so tudi zaradi organiziranosti pod okriljem FIA pogosto zapostavljene, toda pri tovrstnih dirkaških šprintih gre za pravo gladiatorstvo, izkoriščanje zadnjih atomov tehnološkega potenciala dirkalnikov in psihofizičnih sposobnosti dirkačev. Majhne razlike ter izredno ozka črta med uspehom in hudimi nesrečami, žal prepogosto tudi tragičnimi, gorskim dirkam dajejo še večji magnet.

Objektivno najboljša dirkača, ki sta navduševala na progi med Ilirsko Bistrico in Šembijami, sta bila vsaj do prihoda Faggiolija Lionel Regal in Ander Vilarino. Španec je na gorske dirke prišel z dirkališč in s trilitrsko formulo takoj zablestel. Na drugi strani je bil Regal dolgo časa osredotočen le na močno francosko državno prvenstvo in zunaj meja Francije dejansko vozil le v Ilirski Bistrici, kar je bila zasluga takratnega organizatorja Mira Gardelina.

Vilarino je dirko dobil v letih 2004 in 2005, nato so sledile tri zaporedne zmage Regala. Leta 2007, ko je Ilirska Bistrica prvič gostila evropsko prvenstvo, sta se prav na slovenskem asfaltu udarila v izrednem medsebojnem dvoboju.

Vilarino je na gorskih dirkah doživel dve hudi nesreči. Po prevračanju v Rechbergu se je po okrevanju še vrnil na steze, po drugi nesreči pa je gorske dirke zapustil. Šampionsko kariero Regala je žal usoda leta 2010 prekinila na dirki v St. Ursannu v Švici.

Ponovitvi edine slovenske zmage najbližje pred štirimi leti

Prava legenda ilirskobistriške dirke je postal Laszlo Szasz, madžarski voznik formule 3000, ki je na dirki proti Šembijam prvič zmagal že pred 14 leti. Veliko je dirkačev, ki so v dvajsetih letih postali stalni obiskovalci največje slovenske gorskohitrostne avtomobilske dirke. Med te gre šteti tudi avstrijske voznike, predvsem Felixa Pailerja z brutalno lancio delto, ki proti Šembijam dirka že 20 let.

Slovenci smo na gorski dirki v Ilirski Bistrici zmagali le leta 1995 ob njeni prvi izvedbi, kar dokazuje mednarodno raven dirke. Pred 20 leti je slavil Stojan Pirjevec z BMW M3, pozneje so imeli ob progi še posebej veliko navijačev Andrej Jereb, Slavko Dekleva in Milan Bubnič. Jerebovi in Bubničevi navijači so na primer zavzeli vsak svoj ostri ovinek sredi proge, Deklevovi privrženci pa so navijali bližje cilju v Šembijah. Zmagi v Ilirski Bistrici je bil pozneje najbližje Vladimir Stankovič, ko je leta 2010 s formulo 3000 na polovici dirke za prvim mestom zaostajal 60 stotink, a se moral nato zadovoljiti s tretjim mestom.