promet
Sreda, 2. 8. 2017, 12.40
6 let, 6 mesecev
V katerih poklicih je zaspanost za volanom najnevarnejša?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,38
Ko se utrujeni usedemo v avtomobil in se odpravimo iz službe proti domu, je med monotono vožnjo po avtocesti ena največjih nevarnosti zaspanost.
Polovica voznikov je občasno zaspanih, vsak od deseti do štirinajsti voznik pa je v zadnjih dveh letih že zaspal za volanom. Zlasti skrb vzbujajoče je, da vozniki kljub zaspanosti vožnjo praviloma nadaljujejo, za ohranjanje budnosti za volanom pa uporabljajo taktike, kot so npr. pogovarjanje s sopotnikom, odpiranje oken ali večja glasnost radia, kaže raziskava AMZS.
Edini učinkovit ukrep proti zaspanosti je spanje
"Če med vožnjo prepoznate zaspanost, se ji ne poskušajte upirati, saj vas lahko spanec v hipu premaga. Čim prej ustavite vozilo na varnem mestu, spijte eno ali dve kavi. Zaspite za od 15 do 20 minut in nato nadaljujte vožnjo. Kofein namreč začne delovati šele čez približno pol ure," svetuje Vesna Pekarović Džakulin, specialistka družinske medicine in medicine dela, prometa in športa.
Odpiranje oken, zniževanje temperature v vozilu, poslušanje radia ali glasbe, petje, kričanje, pretegovanje, ustavljanje, telovadba in sprehajanje ob vozilu imajo po njenih besedah le kratkotrajen učinek in zato niso učinkoviti ukrepi za zmanjševanje zaspanosti za volanom.
Vožnja še toliko večjo zbranost zahteva tam, kjer na avtocesti potekajo vzdrževalna dela.
Pekarović Džakulinova izpostavlja, da je vožnja posebej tvegana, če:
- smo utrujeni in smo prejšnjo noč spali manj kot šest ur,
- imamo slabo kakovost spanja in se že dolgo nismo dobro naspali,
- vozimo že dalj časa brez krajšega počitka,
- vozimo ponoči ali popoldan, ko običajno spimo ali počivamo,
- jemljemo zdravila, ki imajo stranski učinek zaspanosti,
- delamo več kot 60 ur tedensko, izmensko ali več služb hkrati,
- smo popili tudi manjše količine alkohola oziroma zaužili prepovedane psihoaktivne snovi,
- vozimo po monotonih, ravnih in dolgočasnih cestah.
- mladi vozniki, ker zelo pogosto združujejo pomanjkanje spanja z nočno vožnjo (v približno 50 odstotkih prometnih nesreč zaradi zaspanosti za volanom so udeleženi vozniki, stari do 25 let),
- moški,
- delavci z izmenskim delom,
- poklicni vozniki, saj vozijo na dolgih razdaljah, pogosto po avtocestah in velikokrat ponoči. Običajno spijo v slabih pogojih in ne dovolj dolgo, izpostavljeni so tudi pritisku zaradi povečanja ur vožnje. Pri teh voznikih je pogosta obstruktivna apneja med spanjem, ki lahko izzove čezmerno dnevno zaspanost.
