SiolNET. Avtomoto Promet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Se bomo na prometne zamaške enostavno navadili?

To so razlogi, da se je včeraj ustavilo pol Slovenije #video

10

termometer

Ena prometna nesreča in pol Slovenije lahko na avtocestah obstane. To kažejo včerajšnji in tudi današnji primeri z avtocestnega križa, pravih kratkoročnih rešitev pa za zdaj ni videti. Se bodo vozniki tudi v Sloveniji preprosto navadili na možnost daljših zastojev, bi pomagala uporaba odstavnega pasu in kako lahko zamaške na cesti rešuje tudi prometna kultura?

Policija prometna nesreča Avtomoto Prometni infarkt: na vipavski hitri cesti kar dve prometni nesreči #video

Približevanje konca tedna in začetek velikonočnih praznikov na slovenske ceste nista prinesla le povečanega števila avtomobilov, ampak tudi več prometnih nesreč. Te so na posameznih krakih predvsem v prometnih konicah skoraj povsem ustavile promet.

Začetek velikonočnih praznikov v znamenju nesreč in cestnih zastojev. Novinar: Vitomir Petrović/Video: Planet.


Prizorišče včerajšnje nesreče pri Grosupljem, ki je ohromilo promet v okolici Ljubljane. Prizorišče včerajšnje nesreče pri Grosupljem, ki je ohromilo promet v okolici Ljubljane. Foto: PGD Grosuplje Avtoceste imajo svoje prostorske omejitve, kaj pa obnašanje voznikov?

O glavnih razlogih čivkajo že spomladanske ptice. Slovenske avtoceste so večinoma dvopasovne, zato prometno zelo obremenjene in pogosto na zgornji meji svojih prepustnosti. Zaradi neučinkovitega javnega prometa je avtomobilov na cesti več, kot bi jih bilo treba ob predvsem hitrejših, pogostejših in skratka učinkovitejših vlakih. Ko se prometna nesreča zgodi med prometno konico – tako je bilo včeraj na dolenjski avtocesti – je pravi prometni kolaps skoraj neizogiben.

Ob takih zastojih lahko za vsaj malenkost boljšo pretočnost poskrbijo tudi vozniki. To so vključevanja (ob zožitvi na en pas) po pravilih verige, zbranost na prometni tok in dovolj hitro speljevanje z mesta. Nedopustna so prehitevanja po odstavnem pasu, in tudi izogibanja zastojem prek vzporednih izvozov ter uvozov na avtocesto prometne zamaške le prestavijo nekaj sto metrov naprej. Danes smo na primorski avtocesti videli tudi slabo formiran reševalni pas, ki lahko olajša pot intervencijskim službam.

Dars nasvet zastoj Foto: DARS

Primer dobre prakse reševalnega pasu z dolenjske in primorske avtoceste:

Primer slabe prakse s primorske avtoceste:

"Vemo, da so takšni dogodki za uporabnike avtocestnega omrežja zelo moteči in obremenjujoči. Po drugi strani pa se morajo tudi vsi naši uporabniki zavedati, da upravitelj zakonsko odgovarja za varnost prometa vseh uporabnikov avtocest in hitrih cest v Sloveniji, s katerimi upravljamo. Zato se bližnjic, ki bi vključevale hitrejše, polovične in varnostno sporne rešitve, ne poslužujemo," pravijo na Darsu.

Vsem uporabnikom svetuje, da redno prisluhnejo tekočim prometnim informacijam in upoštevajo priporočila le-teh ter da naj dosledno upoštevajo pravilno razvrstitev v primeru zastoja in s tem omogočijo hitrejši dostop intervencijskih vozil na kraj nesreče.

Po podatkih Policije v letu 2018 na naših avtocestah in hitrih cestah zgodilo 1493 prometnih nesreč, kar je 15,3 odstotka (198 več) več kot v letu 2017, ko so jih policisti obravnavali 1295.

Širitev avtocestnega križa terminsko ni povsem določena

Dejstva o zmogljivostih slovenskih avtocest so neizprosna in tudi pri Darsu ne skrivajo, da lahko ob sedanjih pogojih le gasijo prometne požare. Vsaj še nekaj mesecev ne bomo videli uporabe odstavnega pasu za tretji prometni pas, enako tudi vse infrastrukturne širitve in gradnje vzamejo veliko časa ter so v nemilosti uspešne izvedbe javnih razpisov. Zato so tudi napovedi o izvajanju rešitev s strani odgovornih največkrat zelo okvirne.

"Na štajerski vpadnici imamo v povprečju status zastoja 80 minut, na dolenjski 54 minut, na gorenjski 11 minut, na primorski sedem minut. Ljubljana postaja nepretočna. Danes vozniki ne morejo pričakovati, da se bodo v Ljubljano pripeljali neovirano. Najbolj kratkoročni ukrep bi bil razmislek o izbiri drugega prevoznega sredstva ali pa drug čas potovanja. Razmišljamo, analiziramo še druge ukrepe, tudi možnost uporabe odstavnega pasu za promet v konicah. Toda tu je treba preveriti vse infrastrukturne in okoljske omejitve na posameznih odsekih," je v pogovoru za Siol.net povedala Nataša Kovše, vodja službe za nadzor in upravljanje prometa pri Darsu.

Ljubljana zastoj Avtomoto Boj proti jutranjim zastojem: to so podatki, ki kažejo rešitve #video
Delovišča na slovenskih avtocestah in hitrih cestah:

Dolenjska avtocesta


Na avtocesti A2 potekajo dela preplastitve nekaj manj kot osem kilometrov vozišča (v obeh smereh) med Dobruško vasjo in Drnovim ter priključka Drnovo, s temi deli in delovno zaporo je združena tudi odstranitev tamkajšnjih cestninskih postaj in preureditev njihovih območij (čelne cestninske postaje Drnovo in stranske na priključku Krško). Promet bo med obnovo posamezne polovice avtoceste urejen dvosmerno po drugi polovici avtoceste, po enem pasu v vsako smer vožnje, dela bodo v celoti zaključena predvidoma sredi junija letos.

Štajerska avtocesta

Na delu odseka avtoceste A1 med Vranskim in Šentrupertom je promet urejen po dveh zoženih pasovih tako proti Mariboru kot proti Ljubljani zaradi del v sklopu odstranjevanja tamkajšnje cestninske postaje, ki so združena z obnovo približno štirikilometrskega vozišča v obeh smereh. Takšna prometna ureditev bo trajala predvidoma do 6. maja 2019, nato bo promet urejen samo po polovici avtoceste, po dveh zoženih pasovih v vsako smer. Dela bodo v celoti zaključena predvidoma v drugi polovici julija letos.

Primorska avtocesta

Na območju cestninske postaje Videž promet poteka po dveh zoženih pasovih v vsako smer vožnje zaradi del v sklopu odstranjevanja tamkajšnje cestninske postaje.

Vipavska hitra cesta

Do začetka junija je predvidena popolna zapora dela hitre ceste H4 med razcepom Nanos in Vipavo proti Vrtojbi (Italiji) zaradi zgraditve poskusnih polj protivetrne zaščite. Promet je v razdalji približno sedmih kilometrov urejen povečini po drugi polovici hitre ceste dvosmerno, po enem pasu v vsako smer vožnje.

Ko se zgodi zastoj, nikar samovoljno po odstavnem pasu. Ko se zgodi zastoj, nikar samovoljno po odstavnem pasu. Foto: Gregor Pavšič

Prometna stroka želi tako imenovani "speed management", voznikom ta rešitev ni všeč

Kot smo v anketi na Siol.net bralce vprašali, kako bi prišli do bolj pretočnega prometa v konicah, jih je največ rešitev videlo v bolj učinkovitem javnem prometu (46 odstotkov), prav tako pa tudi v infrastrukturnih rešitvah ter začasni uporabi odstavnega pasu (39 odstotkov). Boljše navade voznikov je kot mogočo rešitev že izbralo precej manj bralcev (11 odstotkov), zgolj peščica (trije odstotki) pa bi do bolj pretočnega prometa prišli z nižjimi omejitvami hitrosti. Te sicer v prometni stroki veljajo za eno bolj učinkovitih rešitev.

Na Darsu želijo prav na štajerski vpadnici že letos konec leta začeti aktivno hitrostno usmerjanje prometa (tako imenovani speed management), kjer se omejitev hitrosti prilagaja in postopno znižuje glede na gostoto prometa. S takim prilagajanjem bi vsaj omejili tamkajšnje jutranje zastoje, ki so najbolj problematični. Tak nadzor prometa prinaša tudi možnost učinkovitejšega razporejanja vozil v primeru nesreč (usmerjajo jih na izvoz, ločujejo avtomobile od tovornjakov …).

Kdaj pride do zastoja?

Srž zgoščenega prometa se skriva tako v omejeni pretočnosti dvopasovnih avtocest, kakor tudi v izjemno visokem številu vsakodnevnih vozil na najbolj problematičnih odsekih. To ne velja le za težka tovorna vozila (TTV) na tranzitnih poteh, temveč tudi za naraščajoče število osebnih avtomobilov.

Na severni obvoznici v Ljubljani znaša povprečni dnevni letni promet (podatki za leto 2017) 75 tisoč, na štajerski vpadnici 56 tisoč, na primorski avtocesti proti Ljubljani 65 tisoč in na dolenjski avtocesti pred Ljubljano 53 tisoč vozil.

Kadar na posamezni odsek v eni uri zapelje več kot 1.800 vozil, nastane tako imenovani zastoj. To ne pomeni, da avtomobili dobesedno stojijo, temveč da je promet zelo zgoščen in da nastaja nevarnost ustavitve pretočnosti. V jutranji konici je na posameznih odsekih več kot devet tisoč vozil.

Komentarji

16

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Faki / 19.04.2019. ob 11:38 +17 0

    Slovenija ima od vstopa v EU eno-pasovne avtoceste. Vozni(desni) pas so si uzurpirali tovornjaki!!! Vsi ostali, npr. tisti, ki bi radi vozili po prehitevalnem pasu 130km/h vozijo v kolonah za nesposobnimi vozni-ki(cami), ki z veliko muke in strahu prehitevajoooooo šleperje. Še večja muka pa se jim je po prehitevanjuuuuu umakniti na vozni pas.

    +17 0
  • spam / 19.04.2019. ob 10:48 +14 0

    Speed management ne bo deloval, ker ga nihče ne bo upošteval. Tudi jaz sem se preprosto navadil ignorirati hitrostne omejitve na panojih, ker jih DARS tam pogosto "pozabi". Zastoja že dolgo ni več, avtocesta je prazna, na panoju pa "60, zgoščen promet" ...

    +14 0
  • obafemi / 19.04.2019. ob 12:14 +5 0

    Že s smiselnim planiranjem del na cesti, bi pol prometnih zastojev odpravili. Kot piše v članku je trenutno popolna zapora dela vipavske hitre ceste v dolžini 7km zaradi postavitve protivetrne zaščite. Vsak dan se ljudje zaradi te zapore furajo po tej cesti s hitrostjo 40km/h za šleperji v klanec v dolžini 7km, ker tam 5 delavcev postavlja panoje. Morali bi zapret max cca 1km odseka, tam urediti in nato delovišče postopoma pomikati naprej, kar bi bistveno zmanjšalo zastoj

    +5 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin