SiolNET. Avtomoto Promet
Vsebino omogočajo Slovenske železnice
  • Messenger
  • Messenger
Intervju z mag. Darjo Kocjan, direktorico potniškega prometa na Slovenskih železnicah

Ta pot je hitrejša z vlakom kot z avtomobilom

Darja Kocjan
Foto: Jan Lukanović
Vsebino omogočajo Slovenske železnice

Pogovarjali smo se z mag. Darjo Kocjan, direktorico potniškega prometa na Slovenskih železnicah. Svoj mandat je nastopila leta 2019. Tudi pred tem je delovala na področju infrastrukture, saj je bila skoraj šest let direktorica Direktorata za kopenski transport na ministrstvu za infrastrukturo.

Mag. Darjo Kocjan smo povprašali o aktualnem stanju potniškega prometa Slovenskih železnic, mednarodnih povezavah, vlaganjih v infrastrukturo, ugodnostih za potnike in trajnostni naravnanosti Slovenskih železnic.

Ljudje se čedalje bolj zavedamo pomena skrbi za okolje in trajnostnega razvoja. V tem pogledu je vožnja na delo z vlakom pametna odločitev. Na slovenskih tirih lahko opazimo vse več novih vlakov. Kaj so z novimi vlaki pridobili potniki in kaj Slovenske železnice?

Novi vlaki zagotovo pomembno vplivajo na boljšo kakovost prevozov potnikov v železniškem prometu. Do konca leta 2022 bo na naših tirih 52 novih potniških vlakov. Od tega bo 21 enopodnih in 10 dvopodnih (dvonadstropnih) električnih ter 21 enopodnih dizelskih vlakov. Vsi novi vlaki so zelo prostorni. Vsa vrata so opremljena z izvlečnimi stopnicami, kar omogoča preprostejši vstop in izstop tudi za gibalno ovirane osebe. Na voljo je več prostora za prevoz koles, toaletni prostori so prostorni, prilagojeni tudi za invalide in mlade starše - s previjalno mizo, avtomatsko klimo in velikimi panoramskimi okni. Vlaki omogočajo sodoben informacijski sistem, vtičnice za polnjenje elektronskih naprav, opremljenost s signalom Wi-Fi in s tem dostop do internetnih vsebin. Poleg večjega udobja pa želimo potnikom ponuditi tudi boljše povezave, kar pomeni več povezav in hitre povezave z vlaki. Trenutno se izvajajo obsežna investicijska dela na železniški infrastrukturi, kar trenutno žal neizogibno povzroča ovire in zamude v prometu, a na dolgi rok pomeni možnost za boljše vlakovne povezave. Pri tem je pomemben tudi razvoj multimodalnosti, npr. možnost souporabe koles in električnih avtomobilov za potnike v železniškem prometu. Na večjih železniških postajah je potnikom že na voljo možnost izposoje koles, uporabe kolesarnice in parkirišč za kolesa, pri čemer največkrat sodelujejo lokalne skupnosti in SŽ - Infrastruktura.

mag. Darja Kocjan, direktorica potniškega prometa Slovenskih železnic. mag. Darja Kocjan, direktorica potniškega prometa Slovenskih železnic. Foto: Jan Lukanović

Kako pa je s potniki? Koliko potnikov se dnevno vozi z vlakom po slovenskih tirih? Opažate trend rasti potnikov, ki se vsakodnevno odločajo za vožnjo na delo z vlakom? Kakšna so vaša pričakovanja glede trenda rasti potnikov v prihodnje?

Slovenske železnice - Potniški promet z več kot petsto vlaki na dan prepeljemo po Sloveniji in tujini povprečno štirinajst milijonov potnikov na leto. Manj potovanj na delo in zaustavitev prometa kot posledici epidemije imata zelo velik vpliv na potovanja potnikov tako pri nas kot v tujini. Število prepeljanih potnikov je s tem zadnji dve leti žal precej upadlo. Smo pa optimistični za prihodnost in verjamemo, da bo uporaba javnega prevoza rastla, seveda pa mora temu slediti tudi ponudba, ki bo razširjena in prijazna do uporabnika.  

Kakšen je vaš pristop, s katerim poskušate privabiti nove potnike?

Potnike želimo spodbuditi k uporabi varnega in trajnostnega načina prevoza s segmentiranjem ponudb, zato jim ponujamo številne ugodnosti, od cenejših abonentskih vozovnic, posebnih popustov za prevoze skupin, družin, mladih, starejših do popustov, ki jih omogoča vozovnica pri različnih drugih ponudnikih predvsem turističnih storitev. Skupaj z ministrstvom za infrastrukturo nadgrajujemo tudi možnosti integriranega javnega potniškega prometa (IJPP). Potnikom so tako na voljo vozovnice IJPP, ki omogočajo zelo ugodna potovanja in kombinacijo modalitet. Brezplačnim vozovnicam IJPP za upokojence in starejše od 65 let sta se letos pridružili še ugodnejša ponudba subvencioniranih vozovnic IJPP za dijake in študente ter posebna ponudba za ugodna potovanja ob koncih tedna, za posameznike in družine. V zadnjem času nam rasteta tudi število potovanj skupin ter prodaja posebnih produktov, vezanih na turistične in druge dogodke.

mag. Darja Kocjan: "Do konca leta 2022 bo na naših tirih 52 novih potniških vlakov." mag. Darja Kocjan: "Do konca leta 2022 bo na naših tirih 52 novih potniških vlakov." Foto: Jan Lukanović

Potovanje z vlakom je v razvitem svetu in tudi pri nas vse bolj v trendu. Gre za odgovorno dejanje posameznika, ki želi prispevati k čim nižjemu onesnaževanju, hkrati pa potovati varno in tudi ne ogrožati drugih v prometu. Svoj čas potovanja pa lahko nameni sopotnikom, delu, razmišljanju, meditaciji ali pa preprosto počitku. Želeli bi si, da bi čim več ljudi preizkusilo potovanje z vlakom, naša naloga pa je, da jim potovanje naredimo všečno.

Ali si lahko v prihodnje obetamo še več novih potniških vlakov? Kakšni so načrti za bližnjo prihodnost?

V bližnji prihodnosti pričakujemo skupno 52 novih potniških vlakov Flirt in Kiss, želeli bi si dokončno modernizirati celoten vozni park do leta 2025, kar bi pomenilo še 20 novih garnitur ter dodatne potniške vagone in vsaj štiri nove večsistemske električne lokomotive za mednarodni promet, ki ima velik potencial.

Zakaj vlaki predstavljajo trajnejšo obliko prevoza? V kolikšni meri pri izboru novih vlakov upoštevate merilo trajnosti?

Železnica ima ključno prednost v primerjavi z drugimi oblikami prevoza, saj že danes za prevoz potnikov in tovora uporablja električno energijo, ki je v 50 odstotkih pridobljena iz obnovljivih virov. Pri prevozu potnikov med Mariborom in Ljubljano tako železnica porabi povprečno šestkrat manj energije na potnika, kot je porabljene v cestnem avtomobilskem prometu.

"Vsak od nas lahko s svojimi odločitvami o načinu mobilnosti pomembno vpliva na izpuste." "Vsak od nas lahko s svojimi odločitvami o načinu mobilnosti pomembno vpliva na izpuste." Foto: Ana Kovač

Promet v Sloveniji je leta 2017 porabil 38 odstotkov vse energije v državi. Pri prometu največji delež energije porabi cestni promet, delež železniškega prometa pa je le okrog enega odstotka. Železnice danes prepeljejo 77 odstotkov vlakov na električni pogon. Glavne proge so elektrificirane in tako omogočajo promet z električnimi vlaki, načrtujeta pa se tudi elektrifikacija in dvotirnost na regionalnih progah z največ potenciala rasti potnikov. V prihodnjih letih se tako pričakuje dodatno zvišanje energetske učinkovitosti zaradi nabave novih potniških garnitur, ki bodo omogočale vračanje energije in vožnje zgolj električnih vlakov na elektrificiranih progah. Pri izboru novih vlakov z vidika trajnostni upoštevamo, da so ti energetsko čim bolj učinkoviti, da porabljajo čim manj energije in da so prijazni do okolja. Zaradi dolge življenjske oziroma uporabne dobe vlakov so ti trajnostni tudi z vidika porabe materialov oz. virov, da o reciklaži npr. avtomobilov, tudi električnih, sploh ne govorimo.

Vsak od nas lahko s svojimi odločitvami o načinu mobilnosti, načinu, kako dnevno ali prostočasno potuje, pomembno vpliva na izpuste ter s tem na kakovost bivanja te in prihodnjih generacij. Veseli smo, da smo lahko kamenček v mozaiku teh sprememb.

V Sloveniji marsikdo meni, da za pot z vlakom porabimo več časa kot z avtomobilom. Kako to vidite vi? Ali to res drži? Kaj so prednosti vožnje z vlakom? Zakaj potovalni čas ni krajši? Na katerih progah je vlak prava izbira, tudi ko govorimo o časovni komponenti? Zakaj so na določenih odsekih potovalni časi tako dolgi in kateri so tisti odseki, ki so v prometnih konicah konkurenčni cesti?

"Odsekov prog, ki so časovno konkurenčni cesti, je kar nekaj." "Odsekov prog, ki so časovno konkurenčni cesti, je kar nekaj." Foto: Ana Kovač

Potovalni čas je precej odvisen od konfiguracije proge in dovoljenih hitrosti voženj. Če vzamemo za primer dolžino poti iz Ljubljane do Kopra, je železniška pot občutno daljša v primerjavi s cesto, kar posledično pomeni daljši potovalni čas. Železnica tudi pelje mimo krajev, kjer so zaradi naseljenosti in varnosti v prometu predpisane nižje omejitve hitrosti. Poleg tega je proga Divača-Koper enotirna, kar omejuje kapaciteto voženj. So pa tudi na tej progi odseki, ki so časovno absolutno konkurenčni cesti, npr. pot iz Borovnice v Ljubljano. Odsekov prog, ki so časovno konkurenčni cesti, je kar nekaj, npr. proga Ljubljana–Dobova, kjer je nekje do Sevnice časovna prednost na strani vlaka. Mogoče omenim še časovno konkurenčni progi Jesenice-Kranj-Ljubljana in Kamnik-Ljubljana. Obe progi sta enotirni, kar pomeni, da bi v primeru dvotirne proge lahko zagotavljali še boljšo pretočnost vlakov in zelo razširili ponudbo, ker je tu potencial potnikov resnično velik, omogočena bi nam bila vzpostavitev taktnega prometa, ki je prijazen za uporabo. Tudi nova kočevska proga je po času potovanja v časovnih konicah primerljiva s cestnim prevozom, prav gotovo pa varnejša, udobnejša in prijaznejša do okolja. Potniški vlaki Slovenskih železnic lahko sicer tehnično dosegajo najvišje hitrosti od 100 do 200 kilometrov na uro. Hitrost vožnje pa moramo tako kot na cesti tudi na železnici prilagajati infrastrukturnim omejitvam. V zadnjih letih potekajo obsežna vlaganja v železniško infrastrukturo, kar trenutno povzroča ovire v železniškem prometu, včasih tudi nadomestne prevoze zaradi zapor prog, počasnejšo vožnjo in zamude, a dolgoročno to prinaša možnost boljših storitev za potnika.

Kakšne izboljšave železniškega omrežja Ljubljanske urbane regije načrtujete v prihodnosti? Kako bo to vplivalo na boljše možnosti povezav med regijami?

To je mogoče bolj vprašanje za državo, ki je lastnik in investitor v javno železniško infrastrukturo. Mi kot prevoznik podpiramo posodobitev, elektrifikacijo in dvotirnost regionalnih prog, ki so rešitev za povečanje zmogljivosti tudi omrežja Ljubljanske urbane regije. Študije so narejene. Potrebe so tako na dolenjski kot kamniški progi ter na gorenjski progi, kjer je nujna dvotirnost vsaj do Kranja. Tu bi lahko uredili zelo dober taktni promet in olajšali mobilnost v Ljubljani, ki je zelo obremenjena, zlasti ob jutranjih konicah. Vsi trije kraki bi veliko prinesli, več prometnih možnosti, prijaznih do potnikov znotraj in seveda tudi zunaj Ljubljanske urbane regije, ter hkrati pozitivno vplivali tudi na potrebno zmanjšanje ogljičnega odtisa na okolje.

"Železnice danes prepeljejo 77 odstotkov vlakov na električni pogon." "Železnice danes prepeljejo 77 odstotkov vlakov na električni pogon." Foto: Ana Kovač

Dobro priložnost za razvoj javnega prometa bi pomenila tudi navezava ljubljanskega letališča na železniško progo. Upamo, da se trasa čim hitreje umesti v prostor. Verjamem, da se kot družba vedno bolj zavedamo, da veliko avtomobilov pri eni hiši ni ekonomična izbira ne za naše denarnice ne za okolje. Vožnja avta zahteva našo polno pozornost, hkrati pa smo izpostavljeni tudi večji nevarnosti v prometu, medtem ko lahko čas na vlaku izkoristimo za počitek, branje, delo na računalniku, telefonu … Z vlaganji in izboljšanjem ponudbe javnega prometa lahko prispevamo veliko dobrega za družbo.

Zadnje čase smo priča občasnim zamudam vlakov. Čemu gre pripisati te nevšečnosti?

Zaradi obsežnih investicijskih del na progah, ki povzročajo ovire, počasne vožnje, vožnje po samo enem tiru, nadomestnih prevozov z avtobusi in tako dalje so zamude vlakov neizogibne. To nas kot prevoznika zelo jezi, tudi zamuda minuto ali dve je odveč, a moramo razumeti, da so dela na progah nujno potrebna in da na dolgi rok to pomeni možnost za boljše vlakovne povezave. Vse ovire in predvidene ali nastale zamude napovedujemo potnikom takoj, ko so znane. S tem pokušamo omogočiti čim lažje načrtovanje potovanja. Načrtujemo še izboljšave v smislu digitalizacije in s tem tudi obveščanja potnikov. Kjer potekajo obsežna investicijska dela, poskušamo tudi s prilagoditvami voznih redov oziroma same ponudbe zagotavljati čim večjo točnost vlakov. Je pa potrebne nekoliko potrpežljivosti, da se po obnovah ponovno vzpostavijo voznoredne hitrosti oz. ustrezne dovoljene hitrosti vlakov na posameznih odsekih. 

"Vlaki porabijo šestkrat manj energije na potnika, kot je porabljene v cestnem avtomobilskem prometu." "Vlaki porabijo šestkrat manj energije na potnika, kot je porabljene v cestnem avtomobilskem prometu." Foto: Ana Kovač

Kaj nas čaka v prihodnje? Katere so tiste proge, ki bodo potrebovale obsežnejše investicije v infrastrukturo?

Trenutne največje naložbe države v javno železniško infrastrukturo so obnova gorenjske proge, primorske proge (ta trenutno poteka med Ljubljano in Brezovico, v nadaljevanju pa do Divače), nova železniška povezava Koper-Divača, nadgradnja vozlišča Pragersko in številne druge. Zelo pa si na potniškem prometu želimo vlaganj, nadgradenj, dvotirnosti in tudi elektrifikacije regionalnih prog, kot so kamniška in dolenjska proga ter tudi nekatere druge, zelo težko pričakujemo tudi dvotirnost gorenjske proge, ki ima velik potencial rasti potnikov ob pogoju razširitve kakovostne ponudbe za potnike. Ko bodo dokončana vsa dela na primorski progi, vključno z drugim tirom Divača-Koper, pa lahko računamo tudi na boljšo in večjo povezljivost Obale z zaledjem tudi z vlakom. Potencial za razvoj in širitev ponudbe je tudi drugje po Sloveniji, vključno z maloobmejnimi območji in večjimi mesti v sosednjih državah. Vozni park z novimi vlaki nam bo to omogočil.

Z že prej omenjeno nadgradnjo gorenjske, dolenjske in kamniške proge ter z dvotirnostjo na najbolj prometno obremenjenih odsekih, tudi na kočevski progi, se bo v veliki meri odgovorilo na potrebe mobilnosti iz glavnega mesta in v njega z večjo in do potnikov bolj prijazno ponudbo v tudi času prometnih konic. Enotirna proga v prometnih konicah omogoča zelo omejeno kapaciteto prevozov. Z elektrifikacijo in dvotirnostjo prog bi se bistveno povečala fleksibilnost voznih sredstev potniškega prometa, poleg tega bi se bistveno izboljšala tudi ponudba (taktni promet, večje število vlakov ob konicah, krajši vozni časi ...). To bi potniku prineslo možnost prevozov z vlaki tudi na vsakih 15 minut.

Načrtujejo se tudi multimodalne točke. To so točke, od koder vozi taktni železniški promet do središča mesta na 15 minut. Pripravljamo koncept voznega reda za 2023 z vključitvijo vseh novih vlakov v promet, kjer bomo poskušali čim bolj izpolniti želje in potrebe prebivalcev. Imamo analize migracijskih tokov in poselitev, smo v tesnem stiku z lokalnimi skupnostmi in na tej podlagi bomo razvijali prometno ponudbo.

"Posledice epidemije, manj potovanj na delo in zaustavitev prometa, imata zelo velik vpliv na potovanja potnikov tako pri nas kot v tujini. Število prepeljanih potnikov je s tem zadnji dve leti žal precej upadlo. " "Posledice epidemije, manj potovanj na delo in zaustavitev prometa, imata zelo velik vpliv na potovanja potnikov tako pri nas kot v tujini. Število prepeljanih potnikov je s tem zadnji dve leti žal precej upadlo. " Foto: Ana Kovač

Kako lahko potniki kombinirajo svojo pot z uporabo vlaka, mestnega in primestnega avtobusa? Kakšno vozovnico potrebujejo? Koliko takšna kombinirana vožnja posameznika stane na mesec?

S ponudbo integrirane vozovnice IJPP, ki jo izdaja ministrstvo za infrastrukturo in jo lahko kupite tudi na vseh naših prodajnih mestih, se potnikom omogoča, da določeno pot prepotujejo z vlakom ali z avtobusom oziroma kombinirajo prevoz z vlakom in avtobusom. Za upokojence in starejše od 65 let je na voljo brezplačna letna vozovnica IJPP, za dijake in študente mesečna ali letna subvencionirana vozovnica IJPP. Za potovanja ob koncih tedna in praznikih so na voljo vikend vozovnice IJPP tako za posameznike kot tudi za družine. Za dnevne potnike so na voljo neimenske enosmerne, povratne, dnevne, tedenske ali mesečne vozovnice IJPP, ki so sicer nekoliko dražje kot tovrstne vozovnice za vlak, a omogočajo možnost uporabe vlaka ali avtobusa ter so neimenske.

Je mogoče uskladiti vozne rede vlakov in avtobusov?

Uskladitev voznih redov vseh prevoznikov je kompleksen projekt, ki je v domeni upravljanja javnega potniškega prometa, torej ministrstva za infrastrukturo, in je seveda mogoč. Že zdaj sami z nekaterimi avtobusnimi podjetji ter tudi lokalnimi skupnostmi sodelujemo in usklajujemo vozne rede. Upravljanje integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) je prednostna naloga ministrstva za infrastrukturo in bistven del tega je tudi uskladitev voznih redov ter zagotavljanje ustrezne ravni storitev in dostopnosti javnega prevoza v Sloveniji. Železnica mora biti pri tem hrbtenica potniškega prometa, saj vsaka sprememba voznega reda na neki relaciji pomeni verižno spremembo na voznih redih na drugih relacijah. Omejitve so torej v propustnosti prog in vplivu sprememb na celoten potek vlaka, raven storitev na poteku trase ter celo pri povezavah na prestopnih postajah. So pa še druge oblike mobilnosti, ki se lahko lepo vežejo na prevoz z vlaki, npr. prevoz s kolesi, skiroji, električnimi prevoznimi sredstvi, tako lastnimi kot najetimi.

"Na večjih železniških postajah je potnikom že na voljo možnost izposoje koles." "Na večjih železniških postajah je potnikom že na voljo možnost izposoje koles." Foto: Ana Kovač

Kako pri nakupih novih vlakov in načrtovanju voznih redov upoštevate trend kolesarjenja, ki je v Sloveniji v porastu? Ali lahko potniki na vlak vedno s seboj vzamejo kolo?

Povpraševanje po prevozih koles z vlaki je vedno večje. Vsi novi vlaki ponujajo več prostora za kolesa. Z novimi vlaki bomo tako lahko zagotavljali prevoz koles na približno 80 odstotkih svojih vlakov. V iskalniku voznega reda imamo označeno, na katerih vlakih je mogoč prevoz koles. Pripravljamo pa v prihodnje tudi možnost rezervacije mesta za kolo, kar bo olajšalo načrtovanje potovanja potnikom. Je pa seveda število koles omejeno glede na kapaciteto vlaka in predstavlja težavo predvsem v turističnih mesecih. Rešitev širimo tudi na ponudbe izposoje koles, e-koles, e-skirojev in e-avtomobilov na železniških postajah ali v neposredni bližini z izvedbo različnih partnerjev.

Kakšne so mednarodne povezave z izhodiščem ali ciljem v Sloveniji? Kje vidite priložnost za izboljšavo?

Med Slovenijo in Avstrijo dnevno redno vozijo vlaki, ki omogočajo direktna potovanja v mesta v Avstriji, kot so Beljak, Gradec, Salzburg, Innsbruck in Dunaj, ter seveda v obratni smeri. Od letos je potnikom na voljo nova direktna povezava z Dunaja prek Maribora, Celja in Ljubljane do Trsta in nazaj. Vlak ima v Trstu povezave za potovanja naprej s hitrimi vlaki Frecciarossa v smeri Benetk, Padove, Milana, Torina, Bologne, Firenc, Rima … Z Dunaja pa lahko potniki potujejo z vlakom naprej v Prago, Bratislavo, Krakov, Varšavo …

"Trenutno se izvajajo obsežna investicijska dela na železniški infrastrukturi, kar trenutno žal neizogibno povzroča ovire in zamude v prometu, a na dolgi rok pomeni možnost za še boljše vlakovne povezave." "Trenutno se izvajajo obsežna investicijska dela na železniški infrastrukturi, kar trenutno žal neizogibno povzroča ovire in zamude v prometu, a na dolgi rok pomeni možnost za še boljše vlakovne povezave." Foto: Ana Kovač

Iz Slovenije na Hrvaško in v obratni smeri vsak dan vozijo direktni vlaki v Zagreb, Opatijo oz. na Reko. V Italijo do Opčin vozimo šest parov vlakov. Od leta 2018 sta v prometu z Italijo do Trsta oziroma Vidma vpeljana dva direktna vlaka, v vsako smer en par vlakov vozi na relaciji Ljubljana-Trst-Letališče Trst-Videm in nazaj, drugi par vlakov pa na relaciji Ljubljana-Trst in nazaj. Vozni red vlakov je organiziran tako, da v Trstu omogoča dnevne povezave z regionalnimi vlaki do letališča Ronki, Vidma, Pordenona, Trevisa in do Trbiža v smeri Beljaka ter povezave s hitrimi vlaki Freccarossa do Benetk, Padove, Milana, Torina, Bologne, Firenc, Rima in nazaj.

Slovenija in Nemčija sta dnevno neposredno povezani z vlakom EC Mimara, ki vozi do/iz Frankfurta. Vlak EC Mimara do Frankfurta pelje skozi München, Ulm, Stuttgart, Darmstadt itn. S tem je Slovenija pridobila neposredno povezavo z večino najpomembnejših ciljnih destinacij v Nemčiji. Potnikom so dodatno na razpolago tudi vlakovne povezave s prestopanjem v Beljaku in/ali Salzburgu. Med Ljubljano in Zürichom vsakodnevno vozi direktni potniški vlak. Med Madžarsko in Slovenijo ter obratno vsak dan vozi direktni vlak Citadella na relaciji Ljubljana-Budimpešta-Ljubljana. Vlak vozi tudi skozi Celje, Ptuj, Mursko Soboto…

Z železnico smo povezani z vsemi večjimi evropskimi mesti. A ponudbo mednarodnih povezav bi radi še povečali, tudi takih, kjer bi bili mi prevoznik do Zagreba ali do Gradca oziroma Beljaka. Naša velika ambicija je, da bi to uresničili že v letu 2024. To so velika mesta in take povezave bi veliko prinesle tako domačim prebivalcem kot tudi turistom in seveda gospodarskemu rezultatu. Želimo si tudi več nočnih vlakov, za katere pa potrebujemo večsistemske lokomotive in spalne vagone, za katere upamo, da prav tako najdejo mesto v naši ponudbi.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin