Slovenci umirajo na cestah: dve regiji sta še posebej nevarni #video

Lani je na slovenskih cestah umrlo 11 ljudi več kot leto pred tem, kar pomeni 12 odstotkov več smrtnih žrtev. Na drugi strani se je število poškodovanih v prometnih nesrečah zmanjšalo za tri odstotke. Lani je bilo negativno predvsem prvo polletje (56 umrlih v primerjavi z 41 umrlimi v prvi polovici leta 2018), druga polovica leta pa je bila precej boljša. V tem delu leta je na slovenskih cestah umrlo 46 ljudi, predlani v drugem polletju pa 50.

Statistika prometne varnosti med letoma 2015 in 2019:

Med žrtvami je bilo lani 19 takih, ki niso bili pripeti z varnostnim pasom. Od leta 2015 je bilo teh primerov že 108.

Skoraj polovica umrlih je vozila kolo, motor ali hodila peš

Agencija za varnost prometa (AVP) in slovenska policija pri najtežjih prometnih nesrečah izpostavljata predvsem tri vzroke. Izstopajo namreč neprilagojena hitrost (49 umrlih), nepravilna stran oziroma smer vožnje (23 umrlih) in izsiljevanje prednosti (12 umrlih).   

Vsako tretjo smrt je zakrivil povzročitelj pod vplivom alkohola, natančneje 30 smrtnih žrtev, kar je osem več kot predlani.

Skoraj polovico vseh smrtnih žrtev predstavljajo najranljivejši udeleženci prometa, to so kolesarji, pešci in uporabniki enoslednih vozil. Med umrlimi je bilo tako 20 motoristov in trije mopedisti. Med enoslednimi vozili se je število smrtnih žrtev žal povečalo celo za četrtino.

Med žrtvami tudi veliko nepripetih voznikov in potnikov

"Prometna varnost je živ mehanizem, ki ima nihanja. Krivulja gre v pravo smer, a številke so previsoke. Želel bi, da bi se število žrtev hitreje zmanjševalo," pravi Ivan Kapun, vodja prometnega sektorja pri slovenski policiji.

"Med umrlimi 29 vozniki osebnih avtomobilov jih kar tretjina ni bila privezana z varnostnim pasom. Med umrlimi je bilo tudi 20 potnikov v vozilih, kar polovica med njimi prav tako ni bila privezana. Med 15 umrlimi pešci je bilo sedem povzročiteljev nesreče, a pet pešcev so povozili na označenih prehodih. Tudi med umrlimi kolesarji je bilo kar sedem povzročiteljev. Med umrlimi motoristi je bilo lani tudi več tujcev, predvsem Italijanov in Avstrijcev. Skoraj polovica umrlih motoristov je bila povzročiteljev nesreče," dodaja Kapun.

Policija je sicer lani izvedla 343 tisoč ukrepov. Kar 113-tisočkrat so ujeli prehitre voznike, pa tudi več kot 14 tisoč vinjenih voznikov in 31 tisoč tistih, ki so med vožnjo telefonirali.

Policija ima glede uvedbe sekcijskega merjenja hitrosti še vedno zvezane roke. Ob zdajšnjem prekrškovnem postopku bi se nanje naložilo toliko dela, da ga ne bi bili sposobni ustrezno (pravočasno) opraviti. Foto: Gregor Pavšič

Dober varnostni vtis je lani pustilo drugo polletje

Boljše obete prinaša prav lansko drugo polletje. Od 1. julija do 31. oktobra je na cestah umrlo 27 ljudi, kar je v zgodovini samostojne Slovenije najmanj v tem obdobju. Predlani je v teh mesecih na primer umrlo 41 ljudi. Varnost na cestah je bila sicer bistveno slabša v prvih mesecih leta.

"Negativna krivulja je bila predvsem v prvem polletju, sledilo pa je izboljšanje. Slabo se je lani začelo že januarja z desetimi umrlimi. V začetku novembra smo dosegli celo že boljše stanje kot predlani. Izpostavila bi februar, marec in december, ko je umrlo kar devet pešcev. Varnost je bila slabša na regionalnih cestah, sledijo lokalne ceste in ceste v naseljih," razlaga Vesna Marinko, v. d. direktorja AVP.

Regije z največjim številom prometnih žrtev

Lani je bilo sicer največjih prometnih žrtev v Savinjski regiji (22), sledile so Osrednjeslovenska (16), Goriška (13) in Podravska regija (12). Glede na število prebivalcev je bilo največ žrtev v Goriški in Primorsko-notranjski regiji.