Sreda,
15. 1. 2020,
12.24

Osveženo pred

4 leta, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,67

15

Natisni članek

Natisni članek

prometna varnost Vozimo pametno

Sreda, 15. 1. 2020, 12.24

4 leta, 10 mesecev

V prometu lani umrl en človek na 20 tisoč prebivalcev

Slovenci umirajo na cestah: dve regiji sta še posebej nevarni #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,67

15

Lani sta na slovenskih cestah po začasnih podatkih umrla 102 udeleženca, kar je 12 odstotkov več kot leto pred tem. Povečalo se je število vseh prometnih nesreč, a upadlo število tistih z najhujšimi posledicami. Odgovornim ostane predvsem preventiva, saj so učinkovite metode (sekcijsko merjenje hitrosti, tehnični pripomočki …) povezane tudi s potrebno spremembo prekrškovnega zakona. Nanjo pristojni za prometno varnost čakajo že več let.

Lani je na slovenskih cestah umrlo 11 ljudi več kot leto pred tem, kar pomeni 12 odstotkov več smrtnih žrtev. Na drugi strani se je število poškodovanih v prometnih nesrečah zmanjšalo za tri odstotke. Lani je bilo negativno predvsem prvo polletje (56 umrlih v primerjavi z 41 umrlimi v prvi polovici leta 2018), druga polovica leta pa je bila precej boljša. V tem delu leta je na slovenskih cestah umrlo 46 ljudi, predlani v drugem polletju pa 50.

Od leta 2015 se število vseh prometnih nesreč povečuje. Lani so policisti obravnavali 18.764 nesreč, predlani pa približno 500 manj. Zmanjšalo se je število prometnih nesreč s hujšimi posledicami. Vsaka tretja prometna nesreča se je lani sicer končala s smrtjo ali hujšimi poškodbami.

Statistika prometne varnosti med letoma 2015 in 2019:

 

Št. prometnih nesreč

Št. nesreč s poškodbo ali smrtjo

Smrtne žrtve

Huje poškodovani

2015

17.943

6.585

120

932

2016

17.931

6.495

130

850

2017

17.584

6.185

104

851

2018

18.248

6.014

91

821

2019

18.764

5.963

102

796

Med žrtvami je bilo lani 19 takih, ki niso bili pripeti z varnostnim pasom. Od leta 2015 je bilo teh primerov že 108. | Foto: Med žrtvami je bilo lani 19 takih, ki niso bili pripeti z varnostnim pasom. Od leta 2015 je bilo teh primerov že 108.

Skoraj polovica umrlih je vozila kolo, motor ali hodila peš

Agencija za varnost prometa (AVP) in slovenska policija pri najtežjih prometnih nesrečah izpostavljata predvsem tri vzroke. Izstopajo namreč neprilagojena hitrost (49 umrlih), nepravilna stran oziroma smer vožnje (23 umrlih) in izsiljevanje prednosti (12 umrlih).   

Vsako tretjo smrt je zakrivil povzročitelj pod vplivom alkohola, natančneje 30 smrtnih žrtev, kar je osem več kot predlani.

Skoraj polovico vseh smrtnih žrtev predstavljajo najranljivejši udeleženci prometa, to so kolesarji, pešci in uporabniki enoslednih vozil. Med umrlimi je bilo tako 20 motoristov in trije mopedisti. Med enoslednimi vozili se je število smrtnih žrtev žal povečalo celo za četrtino.

Avtomoto Divjati po avtocesti ali ne? To je lekcija mnogim voznikom. #video

Med žrtvami tudi veliko nepripetih voznikov in potnikov

"Prometna varnost je živ mehanizem, ki ima nihanja. Krivulja gre v pravo smer, a številke so previsoke. Želel bi, da bi se število žrtev hitreje zmanjševalo," pravi Ivan Kapun, vodja prometnega sektorja pri slovenski policiji.

"Med umrlimi 29 vozniki osebnih avtomobilov jih kar tretjina ni bila privezana z varnostnim pasom. Med umrlimi je bilo tudi 20 potnikov v vozilih, kar polovica med njimi prav tako ni bila privezana. Med 15 umrlimi pešci je bilo sedem povzročiteljev nesreče, a pet pešcev so povozili na označenih prehodih. Tudi med umrlimi kolesarji je bilo kar sedem povzročiteljev. Med umrlimi motoristi je bilo lani tudi več tujcev, predvsem Italijanov in Avstrijcev. Skoraj polovica umrlih motoristov je bila povzročiteljev nesreče," dodaja Kapun.

Policija je sicer lani izvedla 343 tisoč ukrepov. Kar 113-tisočkrat so ujeli prehitre voznike, pa tudi več kot 14 tisoč vinjenih voznikov in 31 tisoč tistih, ki so med vožnjo telefonirali.

Kako do izboljšanja prometne varnosti?

  • Dodatni preventivni projekti
    5,22 %
    28 glasov
  • Sekcijsko merjenje hitrosti na avtocestah
    5,41 %
    29 glasov
  • Več prisotnosti policije
    26,12 %
    140 glasov
  • Dolgoročno izobraževanje voznikov (tudi alkohol,uporaba telefona ...)
    63,25 %
    339 glasov
Oddanih 536 glasov

Policija ima glede uvedbe sekcijskega merjenja hitrosti še vedno zvezane roke. Ob zdajšnjem prekrškovnem postopku bi se nanje naložilo toliko dela, da ga ne bi bili sposobni ustrezno (pravočasno) opraviti.  | Foto: Gregor Pavšič Policija ima glede uvedbe sekcijskega merjenja hitrosti še vedno zvezane roke. Ob zdajšnjem prekrškovnem postopku bi se nanje naložilo toliko dela, da ga ne bi bili sposobni ustrezno (pravočasno) opraviti. Foto: Gregor Pavšič

Drastičnih varnostnih ukrepov policije letos ne bo. Uvedli bodo dodatne skenerje za ogled prizorišča prometnih nesreč. Marsikaj bi bilo drugače ob želeni spremembi prekrškovnega postopka na ministrstvu za pravosodje, ki je po besedah Kapuna predpogoj za uvedbo sekcijskega merjenja hitrosti na avtocestah. Ta sprememba bi omogočila tudi uvedbo najrazličnejših tehničnih sredstev za nadzor prometa, na primer za vožnjo v rdečo luč.

Dober varnostni vtis je lani pustilo drugo polletje

Boljše obete prinaša prav lansko drugo polletje. Od 1. julija do 31. oktobra je na cestah umrlo 27 ljudi, kar je v zgodovini samostojne Slovenije najmanj v tem obdobju. Predlani je v teh mesecih na primer umrlo 41 ljudi. Varnost na cestah je bila sicer bistveno slabša v prvih mesecih leta.

"Negativna krivulja je bila predvsem v prvem polletju, sledilo pa je izboljšanje. Slabo se je lani začelo že januarja z desetimi umrlimi. V začetku novembra smo dosegli celo že boljše stanje kot predlani. Izpostavila bi februar, marec in december, ko je umrlo kar devet pešcev. Varnost je bila slabša na regionalnih cestah, sledijo lokalne ceste in ceste v naseljih," razlaga Vesna Marinko, v. d. direktorja AVP.

Regije z največjim številom prometnih žrtev

Lani je bilo sicer največjih prometnih žrtev v Savinjski regiji (22), sledile so Osrednjeslovenska (16), Goriška (13) in Podravska regija (12). Glede na število prebivalcev je bilo največ žrtev v Goriški in Primorsko-notranjski regiji.

 

Št. umrlih na 10 tisoč prebivalcev, jan.-sep. 2019

Pomurska

0,09

Posavska

0,26

Osrednjeslovenska

0,29

Podravska

0,37

Gorenjska

0,44

Jugovzhodna Slo.

0,49

Obalno-kraška

0,52

Zasavska

0,53

Savinjska

0,82

Koroška

0,85

Goriška

1,11

Primorsko-notranjska

1,14

Skupaj

0,51