SiolNET. Avtomoto Promet
0,19

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Prometna varnost v Sloveniji

Prometne nesreče v Sloveniji: podatki, ki razkrivajo marsikaj

0,19

termometer

Prometna nesreča
Foto: PU Kranj

Lani je število umrlih na slovenskih cestah, na katerih je bil promet zaradi epidemije novega koronavirusa nekaj mesecev močno zmanjšan, upadlo za dobro petino. Število prometnih nesreč se je zmanjšalo za 21 odstotkov. Dobri rezultati pa so lahko močno varljivi, če bi se zgodilo sproščanje ukrepov, na letni ravni pa bi se obseg prometa spet povečal.

V letu 2020 je bilo evidentiranih 14.971 prometnih nesreč oziroma 21 odstotkov manj kot v letu 2019. Na cestah je umrlo 80 udeležencev cestnega prometa, kar je 22 odstotkov manj v primerjavi z letom poprej. Število umrlih in poškodovanih je bilo lani najnižje, odkar beležijo uradno statistiko prometnih nesreč (od leta 1954), kažejo podatki Agencije za varnost v prometu (AVP).

V decembru v prometnih nesrečah ni umrl nihče, tako se je Slovenija najbolj približala udejanjanju Vizije nič. Epidemija novega koronavirusa in ukrepi za njeno zajezitev so pripomogli tudi k zmanjšanju obsega prometa na cestah.

Manjše število nesreč tudi zaradi manj prometa

"V letu 2020 je bilo 14.971 evidentiranih prometnih nesreč oziroma 21 odstotkov manj kot v letu 2019. Število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo se je zmanjšalo za 21 odstotkov. Umrlo je 80 udeležencev cestnega prometa oziroma 22 manj kot v letu 2019 (zmanjšanje za 22 odstotkov). Število umrlih in poškodovanih je bilo tako v letu 2020 najnižje, odkar beležimo uradno statistiko prometnih nesreč (od leta 1954). Manjše število umrlih je posledica predvsem boljšega stanja v mesecih januar, april, julij, oktober, november ter december, ko je umrlo 37 udeležencev v prometu manj kot leto poprej," razlagajo pri AVP.

Od 80 umrlih udeležencev v letu 2020 jih je več kot polovica, kar 44, umrlo med petkom in nedeljo. Če upoštevamo še praznična 13. april (velikonočni ponedeljek, en umrli) in 25. junij (dan državnosti, trije umrli), je med petkom in nedeljo ter prazniki umrlo 48 od 80 udeležencev oziroma skoraj dve tretjini (60 odstotkov). Največ umrlih (12 oseb) je bilo iz starostne skupine od 55 do 64 let.

Prometna nesreča Foto: Getty Images

Prometne nesreče in posledice v zadnjem petletnem obdobju

 

Št. prometnih nesreč

Št. prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo

št. smrtnih žrtev

Huda tel. poškodba

Skupaj poškodbe (H+L)

2016

17.931

6.495

130

850

8.456

2017

17.584

6.185

104

851

7.901

2018

18.248

6.014

91

821

7.688

2019

18.861

6.025

102

814

7.570

2020

14.971

4.780

80

687

5.695

primerjava 20/16

-17 %

-26 %

-38 %

-20 %

-33 %

primerjava 20/19

-21 %

-21 %

-22 %

-17 %

-25 %

"Leto 2020 je na mnogo področjih zaznamovala epidemija novega koronavirusa. Ukrepi, ki so bili uvedeni za njeno zajezitev, so vplivali tudi na zmanjšanje obsega prometa, zato je treba na uradne podatke za leto 2020 gledati tudi skozi prizmo teh specifičnih razmer. Stanje prometne varnosti je bilo v letu 2020 boljše, saj je bilo za petino manj mrtvih in poškodovanih in za petino manj prometnih nesreč. Zavedamo se, da bo povečanje prometa po sproščanju ukrepov za zajezitev epidemije lahko privedlo do poslabšanja stanja prometne varnosti. Menimo, da je mogoče pričakovati kritično obdobje, saj stanje tega začasnega obdobja, ko promet za številne ni bil del vsakdana kot poprej, lahko privede do zmanjšanja pozornosti udeležencev v prometu in s tem k poslabšanju prometne varnosti," lansko leto komentira Jože Hribar, direktor AVP.

Prometna nesreča Foto: Policija

Umrli so štirje motoristi brez veljavnega vozniškega dovoljenja

Udeleženci iz ranljivih skupin (enosledna vozila, pešci in kolesarji) pomenijo skoraj polovico vseh smrtnih žrtev, a umrlo jih je deset manj kot leto poprej. Izstopajo prometne nesreče z vozniki enoslednih motornih vozil, saj je po podatkih agencije umrlo 16 motoristov in šest mopedistov. Povprečna starost umrlih motoristov je bila 41 let, mopedistov pa 49 let. Od 16 umrlih motoristov jih je bilo šest, ki so imeli vozniško dovoljenje manj kot pet let, med mopedisti pa kar štirje brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Vsi umrli mopedisti so bili brez varnostne čelade.

V lanskem letu so bile smrtne prometne nesreče predvsem posledica nepravilne strani oziroma smeri vožnje, kar je bilo usodno za 29 žrtev, neprilagojene hitrosti, zaradi katere je življenje izgubilo 27 oseb, in izsiljevanja prednosti, zaradi česar je umrlo 11 oseb. Tem trem vzrokom na agenciji pripisujejo kar 84 odstotkov vseh nesreč s smrtnim izidom.

Tretjino vseh smrti so zakrivili alkoholizirani udeleženci

Največ, 16 umrlih v prometnih nesrečah v letu 2020, je bilo starejših od 64 let. Sledita starostni skupini od 45 do 54 let in od 55 do 64 let (po 15 umrlih). V primerjavi z letom 2019 je največje povečanje zabeleženo pri najmlajših udeležencih, saj je lani umrlo šest mladoletnikov oziroma trije več kot v letu 2019, so poudarili na agenciji.

Alkoholizirani udeleženci so lani povzročili 1.364 prometnih nesreč, kar je 12 odstotkov manj kot v letu 2019, toda ob tem so zakrivili kar tretjino vseh smrti (27 umrlih). Delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v letu 2020 znaša 37 odstotkov, kar je šest odstotkov več kot v letu 2019. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom so povzročili opiti mladi med 18. in 24. letom in starejši med 45. in 54. letom.

V lanskem letu so povzročitelji pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi povzročili 63 prometnih nesreč, od tega 44 nesreč s telesno poškodbo udeleženca. V teh prometnih nesrečah je umrlo sedem oseb.

Precejšnje zmanjšanje števila umrlih, za več kot polovico, beležijo pri pešcih, saj je življenje izgubilo sedem pešcev oziroma 53 odstotkov manj kot v letu 2019 (15 umrlih). Minimalno zmanjšanje beležijo tudi pri kolesarjih, saj je lani umrlo osem kolesarjev, kar je eden manj kot v letu 2019.

Dve tretjini prometnih nesreč v naseljih

Do konca leta 2020 se je največ prometnih nesreč zgodilo na cestah v naselju, in sicer 9.879 oziroma 66 odstotkov. Največ smrtnih prometnih nesreč se je zgodilo na regionalnih cestah, in sicer je na njih umrlo 33 oseb oziroma 41,3 odstotka, na cestah v naselju pa beležijo 25 umrlih oziroma 31,3 odstotka. Najmanj umrlih je bilo na glavnih cestah, in sicer osem oziroma 10,1 odstotka.

Najbolj pozitivno izstopajo posavska, primorsko-notranjska in savinjska statistična regija.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin