promet
Sreda, 3. 3. 2021, 6.38
3 leta, 1 mesec
Prometna varnost v Sloveniji
Prometne nesreče v Sloveniji: podatki, ki razkrivajo marsikaj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,19
3
Lani je število umrlih na slovenskih cestah, na katerih je bil promet zaradi epidemije novega koronavirusa nekaj mesecev močno zmanjšan, upadlo za dobro petino. Število prometnih nesreč se je zmanjšalo za 21 odstotkov. Dobri rezultati pa so lahko močno varljivi, če bi se zgodilo sproščanje ukrepov, na letni ravni pa bi se obseg prometa spet povečal.
V letu 2020 je bilo evidentiranih 14.971 prometnih nesreč oziroma 21 odstotkov manj kot v letu 2019. Na cestah je umrlo 80 udeležencev cestnega prometa, kar je 22 odstotkov manj v primerjavi z letom poprej. Število umrlih in poškodovanih je bilo lani najnižje, odkar beležijo uradno statistiko prometnih nesreč (od leta 1954), kažejo podatki Agencije za varnost v prometu (AVP).
V decembru v prometnih nesrečah ni umrl nihče, tako se je Slovenija najbolj približala udejanjanju Vizije nič. Epidemija novega koronavirusa in ukrepi za njeno zajezitev so pripomogli tudi k zmanjšanju obsega prometa na cestah.
Manjše število nesreč tudi zaradi manj prometa
"V letu 2020 je bilo 14.971 evidentiranih prometnih nesreč oziroma 21 odstotkov manj kot v letu 2019. Število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo se je zmanjšalo za 21 odstotkov. Umrlo je 80 udeležencev cestnega prometa oziroma 22 manj kot v letu 2019 (zmanjšanje za 22 odstotkov). Število umrlih in poškodovanih je bilo tako v letu 2020 najnižje, odkar beležimo uradno statistiko prometnih nesreč (od leta 1954). Manjše število umrlih je posledica predvsem boljšega stanja v mesecih januar, april, julij, oktober, november ter december, ko je umrlo 37 udeležencev v prometu manj kot leto poprej," razlagajo pri AVP.
Prometne nesreče in posledice v zadnjem petletnem obdobju
|
|
Št. prometnih nesreč |
Št. prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo |
št. smrtnih žrtev |
Huda tel. poškodba |
Skupaj poškodbe (H+L) |
|
2016 |
17.931 |
6.495 |
130 |
850 |
8.456 |
|
2017 |
17.584 |
6.185 |
104 |
851 |
7.901 |
|
2018 |
18.248 |
6.014 |
91 |
821 |
7.688 |
|
2019 |
18.861 |
6.025 |
102 |
814 |
7.570 |
|
2020 |
14.971 |
4.780 |
80 |
687 |
5.695 |
|
primerjava 20/16 |
-17 % |
-26 % |
-38 % |
-20 % |
-33 % |
|
primerjava 20/19 |
-21 % |
-21 % |
-22 % |
-17 % |
-25 % |
Umrli so štirje motoristi brez veljavnega vozniškega dovoljenja
Udeleženci iz ranljivih skupin (enosledna vozila, pešci in kolesarji) pomenijo skoraj polovico vseh smrtnih žrtev, a umrlo jih je deset manj kot leto poprej. Izstopajo prometne nesreče z vozniki enoslednih motornih vozil, saj je po podatkih agencije umrlo 16 motoristov in šest mopedistov. Povprečna starost umrlih motoristov je bila 41 let, mopedistov pa 49 let. Od 16 umrlih motoristov jih je bilo šest, ki so imeli vozniško dovoljenje manj kot pet let, med mopedisti pa kar štirje brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Vsi umrli mopedisti so bili brez varnostne čelade.
V lanskem letu so bile smrtne prometne nesreče predvsem posledica nepravilne strani oziroma smeri vožnje, kar je bilo usodno za 29 žrtev, neprilagojene hitrosti, zaradi katere je življenje izgubilo 27 oseb, in izsiljevanja prednosti, zaradi česar je umrlo 11 oseb. Tem trem vzrokom na agenciji pripisujejo kar 84 odstotkov vseh nesreč s smrtnim izidom.
Tretjino vseh smrti so zakrivili alkoholizirani udeleženci
Največ, 16 umrlih v prometnih nesrečah v letu 2020, je bilo starejših od 64 let. Sledita starostni skupini od 45 do 54 let in od 55 do 64 let (po 15 umrlih). V primerjavi z letom 2019 je največje povečanje zabeleženo pri najmlajših udeležencih, saj je lani umrlo šest mladoletnikov oziroma trije več kot v letu 2019, so poudarili na agenciji.
Alkoholizirani udeleženci so lani povzročili 1.364 prometnih nesreč, kar je 12 odstotkov manj kot v letu 2019, toda ob tem so zakrivili kar tretjino vseh smrti (27 umrlih). Delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v letu 2020 znaša 37 odstotkov, kar je šest odstotkov več kot v letu 2019. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom so povzročili opiti mladi med 18. in 24. letom in starejši med 45. in 54. letom.
V lanskem letu so povzročitelji pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi povzročili 63 prometnih nesreč, od tega 44 nesreč s telesno poškodbo udeleženca. V teh prometnih nesrečah je umrlo sedem oseb.
Precejšnje zmanjšanje števila umrlih, za več kot polovico, beležijo pri pešcih, saj je življenje izgubilo sedem pešcev oziroma 53 odstotkov manj kot v letu 2019 (15 umrlih). Minimalno zmanjšanje beležijo tudi pri kolesarjih, saj je lani umrlo osem kolesarjev, kar je eden manj kot v letu 2019.
Dve tretjini prometnih nesreč v naseljih
Do konca leta 2020 se je največ prometnih nesreč zgodilo na cestah v naselju, in sicer 9.879 oziroma 66 odstotkov. Največ smrtnih prometnih nesreč se je zgodilo na regionalnih cestah, in sicer je na njih umrlo 33 oseb oziroma 41,3 odstotka, na cestah v naselju pa beležijo 25 umrlih oziroma 31,3 odstotka. Najmanj umrlih je bilo na glavnih cestah, in sicer osem oziroma 10,1 odstotka.
Najbolj pozitivno izstopajo posavska, primorsko-notranjska in savinjska statistična regija.
3