Kako lahko Slovenec postane voznik Uberja

Kdor ima svoj osebni avtomobil, ki ni starejši od 10 let, bi lahko v prihodnje postal voznik Uberja tudi v Sloveniji. Predpogoj je spremenjena zakonodaja o prevozih v cestnem prometu, za katero bo odgovorno ministrstvo za infrastrukturo. Foto: Gregor Pavšič

Kako bi v Sloveniji sobivali vozniki Uberja in klasičnih taksi družb? Uber nima postojank za avtomobile, saj njihovi vozniki v povprečju precej manj časa stojijo na mestu. Tako vsaj kaže Uberjeva statistika ... Foto: STA , Glavni poudarek včerajšnje prve javne predstavitve Uberja v Sloveniji je bila napoved spremembe slovenske zakonodaje, ki bi omogočala tako imenovano sodelovalno gospodarstvo. Sodeč po napovedih premierja Mira Cerarja in ministra Borisa Koprivnikarja, ki je z vodstvom ameriške družbe že prejšnji mesec podpisal pismo o nameri, bo do njih tudi prišlo. Po naših informacijah o spremembi zakonodaje, ki je za zdaj še edina ovira pred prihodom Uberja v Slovenijo, vlada vendarle ne bo odločala prednostno, temveč bo to tematiko obravnavala po standardnem postopku.

Uber že pred vrati Slovenije, a rokavico so najprej vrgli državi ...

Uber voznikov ne zaposluje, saj gre le za nudenje tehnološke storitve oziroma aplikacije za mobilne telefone. Foto: Gregor Pavšič Od registracije do prvega izplačila v 14 dneh

Če bi do spremembe zakona prišlo, bi lahko vsak državljan odprl podjetje ali pa se zaposlil kot samostojni podjetnik, kjer bi za svojo dejavnost lahko navedel tudi prevoze oseb. Kot pravi Rob Khazzam, regionalni direktor Uberja za srednjo in vzhodno Evropo, lahko novi voznik opravi vse formalnosti registracije, konča prve vožnje in dobi prvo izplačilo že v roku dveh tednov. Pri tem mora upoštevati naslednje pogoje:

• imeti mora svoj osebni avtomobil, ki ne sme biti starejši od desetih let; avtomobil ne potrebuje posebne opreme, tablico z aplikacijo priskrbi Uber,
• opraviti mora registracijo prek aplikacije Uber,
• urejeno mora biti zavarovanje za avtomobil in potnike v njem,
• predhodno ne sme biti pravnomočno kazensko obsojen,
• opraviti mora registracijo in začetno Uberjevo izobraževanje,
• starost voznika ni določena, mora pa biti dovolj izkušen, kar predstavniki Uberja potrdijo prek začetnega izobraževanja,
• urejen mora imeti status pravne osebe za ustrezno dejavnost nudenja storitev prevoza.

Natančne pogoje bo predvidel šele prenovljeni zakon o prevozih v cestnem prometu. Predloge bo vlada predvidoma pripravila do konca leta.

Video: Zgodba hrvaškega voznika Uberja iz Dalmacije

Bi sprememba zakona odpravila monopol taksistov?

Sprememba zakonodaje se ne dotika le ameriške korporacije, temveč odpira številne zaposlitvene možnosti vsem Slovencem z lastnim vozilom. Bi bila to tudi napoved konca monopola taksistov?

Slovenija ima danes dokaj zaprto in v marsičem privilegirano ponudbo prevozov s taksiji. Zakon o prometu kot nudenje storitev prevoza oseb navaja le taksi družbe in posebne prevoze, ki pa so vezani na večje skupine ljudi in ne posameznike. Kdor hoče biti danes taksist, mora pridobiti licenco ustreznega organa, si pripraviti avtomobil z vso potrebno opremo, se samozaposliti ali pa se pridružiti kateri od večjih taksi družb v Sloveniji.

O zaslužkih je težko govoriti vnaprej, saj so ti odvisni tudi od količine dela in števila prevozov. Uber od cene prevoza vzame 25 odstotkov denarja. Vozniki Uberja s tradicionalnimi taksisti zgledno sobivajo tudi v Londonu. Foto: Reuters

Večina voznikov v Uberju sodeluje za dodatni zaslužek

Podobno ureditev imajo na primer že imajo Hrvati, kjer Uber deluje že približno eno leto in se je iz Zagreba razširil še v tri mesta v Dalmaciji. Tuji turisti so eden najpomembnejših virov strank za voznike Uberja. S prilagojeno zakonodajo so najrazličnejši profili ljudi dobili dostop do Uberja ali podobnih rešitev, posameznik je navsezadnje lahko tudi le občasni prevoznik za določeno podjetje, hotelsko verigo in podobno.

Le dobra tretjina hrvaških voznikov Uberja to počne kot svojo primarno dejavnost, dvema tretjinama pa je Uber le priložnost dodatnega zaslužka. Kar 90 odstotkov voznikov kot največjo prednost sistema izpostavlja njegovo prilagodljivost. Vsak lahko vozi takrat in toliko, kot hoče sam.

Uber bi že danes lahko vstopil v Slovenijo, a računal bi lahko le na licencirane taksiste. To za Američane ni dovolj, obenem pa to ni v skladu z glavnim namenom Uberja. To je med drugim tudi nudenje možnosti za delo skoraj vsakomur in nižanje deleža lastniških avtomobilov. Foto: Gregor Pavšič

Nekatere evropske države so že sledile priporočilu Evropske komisije in spremenile zakonodajo

Pri tem velja poudariti, da Uber onemogoča predolge urnike svojih voznikov. Ker transparenten sistem beleži vse vožnje, je taka sledljivost mogoča. Marsikatera klasična taksi družba takega nadzora nad taksisti še nima, nekatere pa so se že prilagodile.

"Številne države so bile najprej skeptične, nato pa so spoznale, da lahko na tak način poberejo vse davke. Vsaj pri Uberju so čisto vse vožnje evidentirane in zabeležene, tako da se od njih plača davek. Med državami, ki so zakonodajo že spremenile, so na primer Velika Britanija, Švedska, Litva, Estonija, Portugalska in Slovaška. Kdor pokliče našega voznika, natančno ve, kdo bo prišel po njega in s kakšnim avtomobilom, ves čas lahko vožnjo tudi spremlja prek signala GPS. Zato v tujini celo starši uporabljajo Uber za prevoze svojih otrok na popoldanske aktivnosti," dodaja Khazzam.

Jankovićevi neuradni taksiji bi lahko prav tako postali del posebne ponudbe Uberja v Sloveniji, ki bi bil namenjen le električnim vozilom. Foto: Jure Gregorčič

Skrivnostni električni Uber v povezavi z Mestno občino Ljubljana in LPP

Uber namerava v Ljubljani prvič ponuditi tudi električno različico svojega sistema. Uporabili bi električne volkswagen e-golfe, ki so jih za lastno storitev prevozov kupili pri Mestni občini Ljubljana, upravlja pa jih LPP. Ker je teh avtomobilov kar 20, večinoma za zdaj niso v pogonu. Ali bi zaposleni pri LPP za dodatni Uberjev prevoz dobili dodatno plačilo, za zdaj še ni znano.