promet
Ponedeljek, 28. 8. 2017, 8.50
2 meseca
Kaj se dogaja pri hitrosti 50 kilometrov na uro?
Vsaka napaka je lahko usodna. Marsikdo misli, da ni nič narobe, če v naselju vozi 50 kilometrov na uro. Pri tej hitrosti je kar 85 odstotkov možnosti, da pešec trčenja ne preživi.
Še posebej ob začetku šolskega leta ni priporočil glede hitrosti vožnje v naseljih nikoli preveč, saj je vsaka napaka lahko usodna.
Če bi povprečno hitrost v naseljih zmanjšali samo za en kilometer na uro, bi se število prometnih nesreč zmanjšalo za približno štiri odstotke. Znižanje povprečne hitrosti za en kilometer na uro zunaj naselja bi pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti za približno dva odstotka.
Počasneje je varneje. To dokazuje podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 kilometrov na uro kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 kilometrov na uro pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot deset odstotkov. Letos je na naših cestah umrlo že 81 oseb.
Hitrost je najpogostejši krivec za usodne nesreče
Hitrost mora biti prilagojena vozniškim sposobnostim, vozniškemu znanju, stanju na cesti in zakonskim določilom.
Previsoka hitrost zmanjšuje količino razpoložljivega časa, da bi se izognili trčenju, povečuje verjetnost trčenj in resnost nesreče, ko se ta zgodi. Ugotavljajo, da so višje povprečne hitrosti značilne predvsem za obdobja lepega vremena, ko so vozne lastnosti dobre. Vozniki lahko zaradi dobre vidljivosti, suhih cest in drugih ugodnih dejavnikov dobijo lažen občutek varnosti, pogosto tudi precenijo svoje sposobnosti, zaradi česar vozijo hitreje in bolj agresivno.
Hitrost je eden od poglavitnih dejavnikov, ki vplivajo na varen potek prometa. Neprilagojena hitrost je pogost vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Lani je bila neprilagojena hitrost v kar 32 odstotkih vzrok smrtnih žrtev na naših cestah, neprimerna hitrost pa je povzročila 3.371 prometnih nesreč oz. kar 19 odstotkov vseh prometnih nesreč.
Neprilagojena hitrost je pogosto povezana tudi z nekaterimi drugimi vzroki prometnih nesreč, kot so nepravilna stran oziroma smer vožnje, nepravilnosti pri prehitevanju in izsiljevanje prednosti.
Hitrost, ki zagotavlja varno udeležbo vseh v prometu, je še posebej kritična ob začetku šolskega leta, ko se na naših cestah poveča število udeležencev.
Prikazovalniki hitrosti za nevarne cestne odseke
Nacionalna preventivna akcija s sloganom Ne prehitevaj življenja. Hitrost ubija!, ki je že julija potekala na naših cestah pod okriljem Agencije za varnost prometa (AVP), se nadaljuje tudi konec avgusta.
V okviru te akcije je AVP občinam podelila deset prikazovalnikov hitrosti. Ti so namenjeni za uporabo na najnevarnejših cestnih odsekih. Z njimi bodo opozarjali voznike na zmerno hitrost in tako prispevali k večji varnosti najranljivejših skupin udeležencev v prometu, kot so otroci, starejši, pešci in kolesarji, ter zbirali statistične podatke o izmerjenih hitrostih na teh območjih.
Merilniki so del prometno-tehničnih ukrepov, ki poleg nadzora pripomorejo k zmanjšanju povprečnih hitrosti. Agencija je občinam omogočila trimesečni brezplačni najem, želijo pa si, da bi bila njihova uporaba med upravljavci cest veliko bolj razširjena.
Ukrepi za umirjanje hitrosti
Med ukrepi za nadziranje hitrosti, kamor spadajo tudi izredno nepriljubljeni radarji, so tudi različne grbine, krožišča, zožitve, zamik smernega vozišča, otoki in svetlobna opozorila, ki jih postavijo po predhodno opravljenih analizah na podlagi podatkov policije o neupoštevanju omejitve hitrosti in številu prometnih nesreč.
