Nedelja, 29. 5. 2016, 8.00
1 teden
Renaultov super clio R.S.16 z Akrapovičevim izpuhom zapel v Monaku
Renault clio R.S.16 – super clio, ki pozornost vzbuja celo v Monaku
Po samo petih mesecih trdega dela najboljših strokovnjakov Renaulta s področja motošporta je pred dirko za Veliko nagrado Monaka Renault pokazal koncept clio R.S.16: cestni dirkalnik s trenutno najzmogljivejšim motorjem te znamke in slovenskim izpuhom iz Akrapoviča.
Do ideje ni težko priti, a od ideje do izvedbe …
Pri motorju je bilo treba prilagoditi tudi elektroniko – preprosto zato, ker je meganova električna arhitektura drugačna od cliove …
Renault Sport, oddelek te znamke z menda nezmotljivo razumljivim poslanstvom, praznuje 40 let, kar si seveda zasluži nekaj več pozornosti. Oktobra lani so pri Renaultu med razmišljanjem o tem, kako zaznamovati jubilej, hitro dobili idejo, da bi bilo najprimerneje izdelati strupen športen avtomobil. To je bilo menda najlažje od vsega.
Padla je ideja: vgraditi njihov najzmogljivejši motor v clio. Lažje reči kot narediti. Ključni zagon je dal inženir Christophe Chapelain z bogatimi izkušnjami iz relija, ki je menda prepričljivo zatrdil, da bi karoserija clia brez težav prenesla zmogljivosti "300-konjskega" motorja. Bilo je jasno: v clio so se namenili postaviti motor modela megane R.S. 275 trophy-R.
Črn clio R.S.16 je namenjen preizkušanju in uglaševanju mehanike na dirkališču in v laboratoriju.
Prva naloga: ustrezno obesiti motor. Druga naloga: zagotoviti ustrezno hlajenje. Tretja naloga …
Ime, barve in grafika spominjajo na novi Renaultov dirkalnik za F1.
Improvizacija je pri takšnih projektih z izjemno kratkim rokom nadvse dobrodošla. Meganov motor so tako v clio obesili s kombiniranjem in prilagajanjem elementov vpetja motorja modelov megane, kangoo in espace. V istem času so opravili veliko simulacij hlajenja motorja, ki so vključevale tudi oblikovalce – ti so morali ustrezno prilagoditi sprednji del avtomobila, kjer vstopa hladilni zrak.
Krajši avtomobil je predstavljal tudi precejšen zalogaj pri prilagoditvi izpušnega sistema, ne da bi se pri tem poslabšale zmogljivosti. Vse skupaj se je izšlo po načrtih z večjo prepustnostjo izpuha, hkrati pa so poskrbeli še za ustrezen zvok. Za to nalogo so se odločili na pomoč poklicati Akrapoviča.
Podvozje: posnemanje odlične preme clia III R.S.
Sprednji del: opazno zmogljivejši motor potrebuje izdatnejše hlajenje, zato so ustrezno spremenili reže za zajem zraka.
Dobrih 200 kilovatov seveda zahteva tudi ustrezno podvozje, kjer je ključna sprednja prema. Pascal Auffrére, človek, ki skrbi za ugled kratice R.S. že 35 let in ki je s premami opremil kup dirkalnikov za reli in nekaj cestnih športnodirkaških renaultov, je tisti, ki je "kriv" za novo premo v tem konceptu. Nekako med vrsticami je pojasnil, da je bila za zgled še danes odlična sprednja prema clia III R.S., tista, ki ima neodvisno os krmiljenja koles.
Blažilnike so prenesli kar iz megana, ki je že daroval motor, nekoliko so morali predelati njegove zavore, spet identična je litij-ionska zagonska baterija (akumulator), ki je prihranila 15 kilogramov mase in nekaj prostora, zadnjo premo pa je darovala dirkaška različica clia R.S., clio R3T. Še zadnjo težavo, namestitev 19-palčnih koles na osnovo, ki je bila zasnovana za do 18-palčna, so rešili z razširitvijo blatnikov.
V notranjosti sta dirkaška sedeža s šesttočkovnim varnostnim pasom, iz nje pa so odstranili klimatsko napravo in zadnjo klop, da bi prihranili pri skupni masi.
Oblikovalci in aerodinamiki z roko v roki z inženirji
Toda za to je bilo treba karoserijo razširiti za 60 milimetrov, kar ni malo. Odločitev za 19-palčna kolesa pa ni namenjena le izboljšanju podvozja – tu je štel tudi videz boka avtomobila. Oblikovalski oddelek je blatnike nekoliko "odprl" in jih končal s plastiko, ojačano s steklenimi vlakni. Razširjeni del blatnikov so med seboj povezali z značilnim izrazitejšim pragom. Nekaj malega sprememb so oblikovalci in aerodinamiki namenili zadku – učinkovitemu difuzorju so dodali spojler dirkaškega clia cup, ki prinese dodatnih 40 kilogramov pritiska na zadnjo os pri 200 kilometrih na uro.
Oblikovanje je seveda podpisal zdaj že znameniti Laurens van den Acker, vključno z rumeno barvo karoserije z dodatki v svetleči črni, s posebnimi lučmi v tehniki LED z značilnim svetlobnim podpisom in grafiko, ki spominja na bolid F1.
Moč izkušenj: že na prvem preizkusu na dirkališču je bil R.S.16 izjemen
Prvi preizkus vozila so opravili 1. aprila na dirkališču Montlhery, kjer se je koncept že izkazal za odlično uravnoteženega. Sledili so še drobni popravki na testni mizi, pri tem pa so izdelali dva primerka. Prvi je rumen in namenjen predstavitvi, drugi pa je v celoti črn in namenjen razvojnim testiranjem. Pri tem so uporabljali že v začetku projekta določene gume michelin pilot sport SP2, na katerih so potem prilagajali čvrstost vzmeti, delovanje blažilnikov, ustreznost stabilizatorjev in podobno. Testni dirkač David Praschl pravi, da je clio R.S.16 v primerjavi z meganom R.S. 275 nekoliko bolj dinamičen, da ga precej spominja na clio III cup, ki je bil zelo priljubljen med dirkači, in da omogoča veliko zabave v vožnji.
Serijska proizvodnja? Kdo ve, a kupci zagotovo so.
Potem ko je Renault svoj clio R.S.16 pokazal v petek pred dirko v Monte Carlu, je napovedal, da ga bodo gledalci lahko naslednjič videli v Goodwoodu na festivalu hitrosti 23. junija. O (malo)serijski proizvodnji (še?) ni nikakršnih novic, morda tudi zato, ker želijo najprej pokazati novi način sodelovanja med Renaultovimi snovalci osebnih in dirkaških vozil. Ni pa si težko predstavljati, da bi nekaj kupcev prav hitro našli …
Tehnični podatki: renault clio R.S.16 | |
---|---|
Motor: | 4-valjni, vrstni, 16 ventilov |
Prostornina: | 1998 cm³ |
Moč: | 201 kW pri 5.500 vrt./min |
Navor: | 360 Nm od 3000 do 5000 vrt./min |
Menjalnik: | ročni, 6-stopenjski |
Volan: | serijski s prilagodljivim servoojačanjem |
Mere gum: | 235/35 R19 Y |
Premer zavornih kolutov: | 350 mm (spredaj), 260 mm (zadaj) |
Medosna razdalja: | 2,59 m |
Dolžina x širina x višina: | 4,09 x 1,73 x 1,43 m |
Video: predstavitev v Monaku: