Razbijanja, vožnje na polno, upi Slovenca: kruta resničnost v Rimu

V zadnjih 20 ali 30 letih je le malo slovenskih avtomobilskih športnikov zares vstopilo na mednarodno sceno avtomobilskega športa, ki se v tujini odvija na finančno in organizacijsko neprimerljivo višji ravni kot doma v Sloveniji. Od osemdesetih let najprej le Brane Kuzmič (pred njim resda manj odmevno tudi Aleš Pušnik), ki je kot poltovarniški voznik Renaulta prek nastopov na evropskem prvenstvu v Sloveniji sejal seme navdušenja nad relijem.

Po Kuzmiču so sledili posamični poskusi Darka Peljhana in Borisa Popoviča, šele z Andrejem Jerebom – ta je med leti 2006 in 2008 odpeljal sedem relijev za svetovno prvenstvo – pa smo v Sloveniji spet dobili dirkača z dokaj rednim programom na relijih najvišje ravni.

Začarani krog za avtomobilske dirkače iz Slovenije

Vsi med njimi so ob odhodu iz Slovenije naleteli na podobne izzive. Kako se zoperstaviti objektivno veliko izkušenejšim tekmecem, ki prevozijo več dirkaških kilometrov, ki imajo dovolj denarja za več zaporednih dirk (ali celo sezon) in ki si lahko na račun iskanja meje privoščijo tudi vsaj eno "totalko" na sezono.

Slovenski dirkač se je tu vselej znašel v začaranem krogu. Denarja za resen mednarodni program ni bilo nikoli dovolj. Ostati doma ter voziti ene in iste dirke bolj ali manj "na pamet" ali iti v tujino tudi na račun slabših finančnih pogojev in poskušati s prebojem v smislu boja Davida proti Goljatu?

Vsak med njimi je do zdaj upal, da se bo z uspehi predramilo slovensko gospodarstvo. Pred leti to ni uspelo podpreti Davida Rotarja, odličnega kartista in morda največjega talenta slovenskega avtomobilskega športa, z objektivno mizernimi 300 tisoč evri, s katerimi bi odšel v čakalnico za elitni svet formule ena.

Videoposnetek – vrhunci relija v Rimu za EP:

Reliji evropskega prvenstva niso šala in to sta na lastni koži v Rimu spoznala tudi Avbelj in Andrejka. Foto: Marcin Rybak

V enem letu je dobil veliko privržencev

Nov mednarodni up slovenskega relija je v zadnjem letu postal Boštjan Avbelj. Hitrosti se je privajal na dirkališčih in lani z odliko odpeljal svoje prve štiri relije. Že po zmagi na prvem v Velenju je bilo jasno, da lahko kot prvi po Jerebu ogreje slovensko javnost za množičen obisk dirk, za večje zanimanje medijev in podobno.

Je hiter in atraktiven dirkač. Z dirkalnikom rad drsi, vozi brezkompromisno in navijači so to hitro cenili. Posnetki njegovih voženj so v trenutku postali viralni.

Meteorski vzpon. Komu v Sloveniji tudi ni bil pogodu …

Avbljev meteorski vzpon pa očitno ni bil všeč vsem. Kaj hitro so se pojavili namigi o njegovem nedovoljenem treniranju oziroma spoznavanju trase dirk, ki so se najbolj stopnjevale pred lanskih vrhuncem domače sezone – relijem v Novi Gorici. Tam naj bi treniral "vsako noč", dokazov za to pa ni bilo. Šlo je tako daleč, da pozneje pred mikrofonom tudi Avbelj ni zdržal in je javno okrcal te namige.

Najboljših voženj pa nato ni pokazal na tej cesti, temveč na povsem drugi hitrostni preizkušnji. Tam je dvakrat premagal tudi skupno najhitrejšega Rusa Nikolaya Gryazina. Tudi sicer so se zdeli namigi o prekomernem treningu za voznika, ki po teh cestah vozi prvič in je v slabšem položaju od tekmecev, ki pa jih zavoljo izkušenj dejansko poznajo "na pamet", bolj ali manj na trhlih temeljih.

Za celoten avtomobilski šport v Sloveniji skrbi zveza AŠ2005, karting je še naprej pod AMZS. Sistemskega iskanja talentov zato dejansko ni, kljub temu pa posamezni vozniki dosegajo odlične rezultate. Po zaslugi 12-letnega Marka Kastelica je v nedeljo v Italiji donela tudi slovenska himna za zmago v razredu X 30 mini. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl

Šesti reli v življenju in napaka na prvi hitrostni preizkušnji

Ta Avbelj je nato letos postal naslednji slovenski dirkač, ki je ugriznil v vabo težkih mednarodnih relijev. Toskanski reli Casentino je bil zanj in sovoznika Damijana Andrejko le ogrevanje pred uvodnim relijem evropskega prvenstva v Rimu. Ta ju je pričakal z dolgimi hitrostnimi preizkušnjami, skoraj 200-kilometrsko traso, popeskanimi ovinki, številnimi luknjami, nepredvidljivimi prevoji, skritimi pastmi ... Skratka, reli v svojem najbolj kompleksnem obsegu.

In če je reli v Rimu kaj pokazal, je bilo to naslednje: slovenskemu dirkaču prav gotovo ne primanjkuje talenta, zato pa za tako raven dirkanja še nima veliko izkušenj. Časi na uradnem testu "shakedown" so bili odlični, na pravi dirki pa se je z napako in dvema prebitima gumama slabo začelo že na prvi hitrostni preizkušnji. Pomagala ni niti dokaj slaba štartna pozicija na vse bolj popeskani cesti in pogledi na razbite dirkalnike favoritov, ki so se opekli in hitro odstopili.

Izguba treh minut in 44 sekund na prvi HP je kajpak vplivala na ritem dirkanja. V množični konkurenci, kjer je bilo približno 30 voznikov razvrščenih v pol minute, sta Slovenca dosegala čas med 15. in 20. mestom. Približno sekunda na kilometer HP ju je ločila od prve deseterice, kar nekajkrat tudi od zvenečih imen, kot je Hyundaiev tovarniški voznik v SP Craig Breen. Nastop na reliju se je za Avblja končal na uvodni HP drugega dneva. Zmeda s štartom v časovni kontroli in prerekanje z organizatorji ju je vrglo s tira, za trenutek je padla zbranost in v enem izmed ovinkov je poškodoval zadnje kolo ter moral odstopiti.

Slovenska posadka po odstopu z zlomljenim platiščem, ki je onemogočilo nadaljevanje vožnje. Foto: Lema Racing Avbelj: Lažje bi bilo dirkati doma in si tiščati glavo v pesek, daleč stran od pravih dirk. To me ne zanima.

"Že takoj na začetku je bilo jasno, da je to drug nivo in da se gredo fantje in ekipe zares. Vsaka stvar ima svoj namen in vrhunske ekipe res poskrbijo za vsako podrobnost, ki na koncu seveda šteje. Razmere na trasi so se iz kroga v krog zelo spremenile, zato je bilo ključno pridobiti osvežene podatke, do katerih žal nismo imeli dostopa. Vse je povezano s proračunom, ki ga imaš na voljo za dirko. Z dirko sem vseeno zadovoljen. Na razmere in druge "če-je" se ne moremo zanašati. Navdušila sva s hitrostjo na 'shakedownu', potem so se stvari odvile v svojo smer. Vsekakor je težko prebijati led iz majhne Slovenije, za nastop na taki dirki preprosto potrebuješ pogum in vero vase. Vrata so odprta vsem, vesel sem, da je pripravljena pomagati tudi zveza AŠ2005, in se jim lepo zahvaljujem, zahvaljujem se vsem preostalim, ki mi stojijo ob strani. Je pa tudi res, da je za naš slovenski ponos in ego lažje dirkati doma po okoliških vaseh ter si tiščati glavo stran od pravih dirk. S tem žal ni napredka za vse nas. Konkurenca zunaj je huda, fantje ne kalkulirajo, vozijo na polno. Priča smo bili hudim nesrečam, kar nekaj 'totalk' je bilo in to je pravi pokazatelj, da je bil ritem dirke res hiter. Od nekdaj me je – bolj kot možnost reči 'sem bil prvi' – zanimal predvsem visok tekmovalni nivo in upam, da nam v prihodnosti uspe sestaviti še kakšen podoben projekt," je po reliju povedal Avbelj, ki si letos želi ponovitve nastopa na reliju Bassano v Italiji.

Vsaka šola nekaj stane, v mednarodnem reliju je šola še posebej (dobesedno) draga

Prav nič drugače od tiste šole, ki sta jo nekoč morala opraviti Kuzmič in še bolj izrazito pred dobrim desetletjem Jereb. Ko je ta prvič vozil na reliju Monte Carlo, se je z naslanjačev, oddaljenih nekaj sto kilometrov od tamkajšnjih poledenelih ovinkov, slišala marsikatera kritika nad njegovimi prvimi časi. Ta razkorak med domačo in najvišjo mednarodno ravnjo je bilo z daljave vselej težko doumeti.

S prevoženimi kilometri in dirkami se ta razkorak manjša, voznik pridobi samozavest, rutino in nujne izkušnje. Pogled na Avbljev dirkalnik v Rimu je bil spodbuden. Na njem so bile celo večje nalepke nacionalne zveze za avtošport AŠ2005 in celo zasebnega podjetja novega predsednika Rada Raspeta. Eden od Avbljevih tekmecev, Čeh Filip Mareš (škoda fabia R5), je član češke nacionalne ekipe. Širša podpora vozniku, ki ima resne mednarodne ambicije, se zdi tudi v primeru Avblja (ali katerega drugega voznika, ki bi imel podoben program in domet) dolgoročno potrebna. Brez doslednega, temeljitega in dolgoročnega dela uspeha v mednarodnem avtošportu ni.

Alexey Lukyanuk, prepričljivi zmagovalec uvodnega relija evropskega prvenstva letošnje sezone. Ruski dirkač je vodil od prve do zadnje hitrostne preizkušnje. Foto: ERC Rally

Komaj 18-letni Oliver Solberg je navdušil tudi v Rimu. Čeprav je komaj polnoleten, ima za seboj že mnogo več dirk od Slovenca Avblja. Foto: ERC Rally "Ruska raketa" in odlični norveški 18-letnik, sin nekdanjega svetovnega prvaka Solberga

Navsezadnje dva izrazita primera iz Rima. Zmagovalec relija Alexey Lukyanuk (citroen C3 R5) je v preteklosti razbil že ogromno dirkalnikov, a bil predlani evropski prvak (lani podprvak), očitno pridobljeno konstantnost pa je brezkompromisni dirkač z vzdevkom "Russian Rocket" potrdil tudi zadnji konec tedna v Rimu. Drug izrazit primer pa je komaj 18-letni Oliver Solberg (VW polo R5), sin nekdanjega svetovnega prvaka Pettra Solberga. Očiten talent in sistematično delo sta zaslužna, da je Norvežan (podobno kot njegov vrstnik Kalle Rovanperra, že tovarniški voznik Toyote) med prihodnjimi zvezdniki svetovnega relija. Kljub neizkušenosti na asfaltu je bil Solberg v Rimu tretji.

Slovenski avtošport nima sistema: kaj, če bi Avblja "našli" pred desetimi leti?

Pri vsem skupaj žalosti predvsem dejstvo, da v Sloveniji kljub redkim poskusom (na primer izbor RaceStar, ki je dal priložnost tudi Avblju) po ukinitvi pokala Seicento nimamo sistema za odkrivanje mladih talentov. Če bi zdaj že skoraj 30-letnega Avblja odkrili in mu dali priložnost pred desetimi leti, bi bilo povsem drugače. Če ga pod okrilje ne bi vzel zanesenjak Marinšek, tudi sicer ne bi postal dirkač take ravni. O vključitvi kartinga iz zveze AMZS pod AŠ2005 je govora tudi že vsaj desetletje.