Petek, 31. 12. 2021, 19.39
2 leti, 11 mesecev
Viadukt Črni kal
Najlepši kilometer slovenske ceste? Tak pogled se vidi le redko. #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,32
7
Včerajšnji pogled na viadukt Črni kal.
Viadukt nad Črnim Kalom je na zadnji dan prejšnjega leta nudil prav poseben pogled. Konkurenca med cestami je velika, a ta inženirski in arhitekturni presežek - graditi so ga začeli pred 20 leti - je res nekaj posebnega.
Včeraj dopoldne so obiskovalci Krasa uživali v skoraj pomladnih temperaturah in sončnemu vremenu, obalni del pa je prekrila gosta megla. Ločnica je bil Kraški rob, ta zanimiva geografska prepreka, del katere je tudi eden arhitekturno najzahtevnejših delov slovenskega avtocestnega omrežja.
Viadukt Črni kal se ob takih vremenskih pojavih dvigne tik nad pas megle in pričara izjemen pogled. Žal ga ni mogoče ujeti prav pogosto. Viadukt je skupno dolg 1.065 metrov. Osapsko dolino prečka v horizontalnem radiju 800 metrov, in sicer na višini - skupaj z voziščno konstrukcijo - od deset do 95 metrov. Glavni razponi med stebri so dolgi po 140 metrov.
Danes. Viadukt Črni kal. Amazing. @SiolNEWS @promet_si @policija_si @DARS_SI pic.twitter.com/Ou3miQ98TU
— Gregor Pavsic (@GregorPavsic) December 31, 2021
Video - raznoliki pogledi na viadukt Črni kal
Graditi so ga začeli pred 20 leti
Lani septembra je minilo dvajset let od začetka gradnje tega viadukta, ki so ga nato gradili tri leta.
Pogodbo z Darsom sta namreč 21. septembra leta 2001 skupaj podpisala SCT in Primorje. Pogodbena vrednost gradnje je bila 4,4 milijarde takratnih slovenskih tolarjev, zaradi naknadne potrebe po uporabi učinkovitejše protivetrne zaščite pa se je povečala za 462 milijonov slovenskih tolarjev.
Viadukt so začeli graditi en mesec po podpisu pogodbe, za promet pa so ga skupaj z avtocestnim odsekom Klanec–Ankaran odprli 23. septembra leta 2004.
Izjemno delo projektanta Pipenbajerha in arhitekta Koželja
Leta 1998, ko je Dars skupaj z Inženirsko zbornico Slovenije in ministrstvoma za promet ter okolje in prostor izpeljal natečaj za optimalno rešitev konstrukcijske zasnove, pa tudi vključitve objekta v krajinsko občutljivo območje Kraškega roba, so na natečaju izbrali rešitev projektantske skupine biroja Ponting iz Maribora pod vodstvom Marjana Pipenbaherja in sodelujočega arhitekta Janeza Koželja.
"Poleg kilometrske dolžine in skoraj stometrske višine so k zahtevnosti objekta prispevali še krivina in padec cestišča, vremenske razmere, še posebej močna burja in jugo, gradnja na geološko občutljivem območju, pa tudi vpliv velikega inženirskega objekta na kulturno krajino in okoliška naselja. Te okoliščine so bile poseben izziv, ki je po eni strani zahteval neobremenjen, ustvarjalen pogled, po drugi strani pa uporabo tehnološko preizkušenih rešitev," se gradbenega podviga spominja Koželj. Danes je zadovoljen, da so ga kljub konkurenci italijanskih inženirjev in gradbenikov v celoti razvili Slovenci.
7