Sreda, 21. 9. 2022, 8.46
2 leti, 2 meseca
Obnovljivi viri električne energije
Lažje do sončne elektarne? Vlada napoveduje spremembe.
Slovenija je na evropskem repu pri povečevanju deleža obnovljivih električnih virov, kar naj bi s poenostavljenimi administrativnimi postopki pomagal spremeniti tudi nov zakon. Usmerjen je predvsem v postavljanje sončnih elektrarn, cilj pa je doseči evropske cilje deležev obnovljivih virov in se kot država izogniti večmilijonskim kaznim.
Ministrstvo za infrastrukturo je v javno obravnavo poslalo zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije. To je predvsem področje fotovoltatike in sončnih elektrarn, za katere je bilo v zadnjem letu že vse težje dobiti formalna dovoljenja. Z novim zakonom namerava vlada poenostaviti administrativne postopke in tako predvsem povečati delež obnovljivih virov energije (OVE), kar je tudi zaveza do ciljev in direktiv Evropske unije.
Cilji se bodo zaradi vojne v Rusiji še povišali
Skladno z direktivo Evropske unije bi morala Slovenija že leta 2020 doseči 25-odstotni delež OVE v končni porabi energije, do leta 2030 pa ta delež povečati na 27 odstotkov. Zaradi vojne v Ukrajini in odmiku od ruskih fosilnih energetskih virov se je v Evropi povečala nuja po večji lastni energijski samooskrbi.
Zato bo EU predvidoma še povečala cilje za deleže OVE po državah članicah. Vlada pričakuje, da bo Evropa za Slovenijo do leta 2030 pričakovala od 40- do 45-odstotni delež OVE. To je skoraj dvakrat višje od cilja za 2020, ki ga nismo dosegli.
"Slovenija je manko za leto 2020 morala dokupiti prek statističnega prenosa (strošek je bil cca 5 mio EUR), za leto 2021 in v prihodnje pa bi nedoseganje ciljev OVE lahko našo državo stalo bistveno več. Ta sredstva bi lahko vlagali v investicije v OVE v Sloveniji, kar bi poleg koristi za okolje prineslo koristi tudi za gospodarstvo," so zapisali pri infrastrukturnem ministrstvu.
Poleg sonca je pomemben del obnovljivih električnih virov tudi veter.
Administrativne težave imajo tudi druge države članice EU
Evropska komisija ugotavlja, da so ključne ovire za OVE vseh držav članic praktično enake: v prvi vrsti so izpostavljeni dolgotrajni (večletni) in kompleksni administrativni postopki umeščanja v prostor, pri čemer naj bi se postavitev naprav na OVE prednostno spodbujala na umetnih površinah, kot so strehe, območja prometne infrastrukture, odlagališča odpadkov, industrijska območja, degradirana območja, rudniki, umetna vodna telesa, umetna jezera in podobno.
9