SiolNET. Avtomoto Novice
1,31

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Jean-Marie Balestre, nekdanji predsednik FIA

Francoz, ki je jezil Senno in sprejel kontroverzno odločitev

1,31

termometer

Jean-Marie Balestre je bil eden najbolj kontroverznih predsednikov mednarodne avtomobilske zveze FIA. Zapletal se je v spore z zvezdniki formule ena, tudi z Ayrtonom Senno. V svetovnem reliju je leta 1986 ukinil slavno skupino B.

Jean Marie Balestre je predsednik FIA postal leta 1986. Na tem mestu ga je leta 1993 nasledil May Mosley. Jean Marie Balestre je predsednik FIA postal leta 1986. Na tem mestu ga je leta 1993 nasledil May Mosley. Foto: Reuters V začetku maja se vsako leto spominjamo dveh tragičnih koncev tedna v avtomobilskem športu. Leta 1994 sta v Imoli v dveh dneh umrla Roland Ratzenberger in Ayrton Senna, leta 1986 pa sta 2. maja v nesreči življenje izgubila prva kandidata za naslov svetovnega prvaka v reliju Henri Toivonen in sovoznik Sergio Cresto. Tako pri Senni kot Toivonenu je vidno vlogo igral kontroverzni predsednik mednarodne avtomobilske organizacije Jean-Marie Balestre. Bil je politični dejavnik v dvoboju Senne z Alainom Prostom konec osemdesetih let in tisti uradnik, ki je po Toivonenovi nesreči v svetovnem reliju čez noč ukinil slavno skupino B.

Je Balestre politično favoriziral Prosta? Senna je bil v to prepričan …

Balestre je bil avtokrat in zelo dominantna politična oseba v svetovnem avtomobilskem športu. Svoje moči se je dobro zavedal in svoj položaj je na dirkah tudi rad uveljavljal in se do dirkačev tudi pokroviteljsko obnašal.

Ko sta se za naslov svetovnega prvaka v formuli ena leta 1989 na zadnji dirki udarila Senna in Prost, je bil Balestre med ključnimi dejavniki naknadne diskvalifikacije in polletnega suspenza za Brazilca. Ta je poudarjal Balestrovo favoriziranje Prosta in nekajkrat sta se sprla tudi pred kamerami. Senna ni maral političnega vpliva na razplet svetovnega prvenstva, ki ga je sam doživljal bolj čisto. Torej zares dirkaško, z bojem kolo ob kolesu in brez vpliva uradnikov iz Pariza.

 

Balestre se je izučil za pravnika, sprva pa je delal kot avtomobilski novinar. Lega 1950 je bil med ustanovitelji francoske avtomobilske zveze za šport FFSA in leta 1961 prvi predsednik komisije za karting pri FIA. Leta 1978 je že postal predsednik športne komisije pri FIA, ki je bila znana kot FISA. Leta 1986 je postal tudi predsednik FIA in je imel tako popoln nadzor nad dogajanjem v svetu športnega avtomobilizma.

V formuli ena se je zavzemal za vzpostavitev potrebnih varnostnih testov dirkalnikov, prav tako tudi za prehod s turbo na atmosferske motorje.

Po omenjenem Balestrovem posredovanju v sport Prost-Senna se je za vlogo protikandidata za predsednika FIA odločil Max Mosley. Ta je Balestra premagal na volitvah za predsednika FISA, od kandidature za predsednika FIA pa je Balestre pozneje odstopil.

Balestre je umrl leta 2008, ko je bil star 86 let.

Lancia delta S4 je bil eden najbolj izpopolnjenih dirkalnikov skupine B v osemdesetih letih. Lancia delta S4 je bil eden najbolj izpopolnjenih dirkalnikov skupine B v osemdesetih letih. Foto: Wikimedia Commons

Video - nesreča Toivonena in Cresta leta 1986 na Korziki

Eksplozija priljubljenosti svetovnega relija in tragične nesreče

V svetovnem prvenstvu v reliju je imel Balestre eno najbolj odmevnih potez na 2. maj leta 1986, le nekaj ur po smrti takrat najhitrejše posadke Toivonen-Cresto (lancia delta S4). Tovarniška posadka Lancie je na Korziki zletela s ceste, ob udarcu ob drevo pa so dirkalnik takoj zajeli ognjeni zublji in v njih sta oba izgubila življenje.

Leto pred tem je na Korziki življenje izgubil Attilo Bettega, prav tako tovarniški voznik Lancie. Nekaj mesecev pred Toivonenovo nesrečo so na Portugalskem umrli trije gledalci, ko je s ceste odneslo domačina Joaqima Santosa (ford RS 200). Vozniki so se pritoževali nad težko obvladljivimi dirkalniki, ki so prekipevali od moči, a imeli slabo razvita podvozja.

Toda izjemen razvoj svetovnega relija v prvi polovici osemdesetih let, ko je ta po priljubljenosti ogrozil tudi bolj sterilno formulo ena, je presenetil FIA in organizatorje. Tehnična pravila so bila ohlapna, na dirkah pa je bilo zelo slabo poskrbljeno za varnost. Skrajno dolge hitrostne preizkušnje so le še bolj utrujale voznike.

Bi bila lahko odločitev drugačna?

Balestre je nekaj ur po Toivonenovi nesreči napovedal konec skupine B. Ta se je poslovila konec leta 1986. Umaknila sta se Audi in Peugeot. Mnogi so menili, da bi lahko bolje obvladali tudi razvoj dirkalnikov skupine B. V poznejših letih so z razvojem elektronike in podvozij avtomobili postali še hitrejši. Varnostni vidik se na relijih kljub Balestrovi odločitvi ni bistveno izboljšal. Na Portugalskem so leta 1987 gledalci spet stali ob cesti in spet je prišlo do tragične nesreče.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 21
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin