Bo Nürburgring končno rešen?

Dirkališču grozi klavrn konec

Zeleni pekel je kljub dolgotrajnemu drsenju v negotovo, črno prihodnost, v preteklem desetletju in pol prerasel status referenčne točke najhitrejših serijskih avtomobilov na svetu in postal romarsko središče avtomobilskih navdušencev vsega sveta.

Petdeset milijonov za nadaljevanje hitre zgodbe

Nakup dirkališča in obstoječe infrastrukture naj bi stal petdeset milijonov evrov, združenje prej omenjenih pa si prizadeva, da bi znižalo ceno.

Tam svoje avtomobile testira večina največjih avtmobilskih znamk, saj reliefna razgibanost podlage, vzponi, spusti in 73 zavojev jamčijo temeljit preizkus vzmetenja avtomobila.

Kljub dobičkonosnemu letu, ko je bila zasedenost stoodstotna, promet 60-milijonski in dobiček osemmilijonski, ostaja v rdečih številkah, morebiten nakup pa bi pomenil tudi dodatno investiranje v infrastrukturo in upanje na svetlejšo prihodnost.

Avtomobilski svet brez zelenega pekla je kot Jurski park brez dinozavrov

V Lexusovem superšportniku LFA smo po dvokilometrski ravnini, imenovani Döettinger Höhe, kot puščica, s skoraj tristo kilometri na uro, drveli tudi mi.

V imenu avtomobilskih navdušencev izražamo skrb in upanje, da bodo zapleti z najslavnejšim dirkališčem, kjer je Nikki Lauda zrl smrti v oči, kmalu rešeni. Uradni rekord pa, mimogrede, s šestimi minutami in enajstimi sekundami še vedno pripada na nizozemskem Spa-ju umrlemu dirkaškemu geniju Stefanu Bellofu.