Vožnja po strmini navzdol

Zato naj vožnja navzdol ne bo stvar poguma, ampak naj gre za trezno oceno terena, zmogljivosti terenca in za samokritično presojo vozniškega znanja. Iz primerjav teh podatkov so bo preudarnemu vozniku terenca izluščila odločitev ali se bo spustil navzdol ali ne. Če vse govori za NE, voznik pa se odloči za DA, potem to ni pogum, ampak kaj drugega.

Preudarno

Podobno kot pri vzpenjanju je tudi pri vožnji navzdol potrebno najprej premisliti. Če smo v dvomu ali bo šlo, si ogledamo teren peš. Če smo še naprej v dvomu, si je bolje premisliti, saj lahko poiščemo drugo pot, ki jo bomo zmogli. Na vstopnem prelomu iz ravnega dela navzdol preko roba prvih nekaj metrov ne bomo videli prav nič pred seboj. Tudi zato velja izstopiti iz vozila in pregledati teren. Dobro si zapomnimo kako predvidena smer izgleda in si za te prve metre vožnje izberimo kakšno drevo ali grm za orientacijo.

Pravočasno 4WD, reduktor ...

Spuščanje navzdol opravimo z vključenim 4WD pogonom, z reduktorjem in z ustreznimi zaporami. Novejši terenci so opremljeni z napravo, ki samodejno nadzira vožnjo po strmini. Nekakšen avtopilot, ki zahteva le držanje volana. Tlak v gumah naj bo prilagojen stanju podlage, velja da zmanjšan tlak omogoča boljši oprijem. Tako je manj možnosti, da bi vozilo med spuščanjem zdrsnilo. Zavoro uporabljajmo zelo zmerno in upoštevajmo, da nam ABS ne bo v posebno pomoč. Senzorji protiblokirne naprave bodo namreč za vsako figo sporočali, da je kolo zdrsnilo in kljub močnem pritiskanju na zavoro se lahko zgodi, da se bo vozilo ustavljalo v nedogled. Škoda, ker se pri večini terencev ne da izklopiti ABS-a.

Kaj storiti, če vozilo zdrsne?

Vozilo lahko med spuščanjem po strmini zdrsne in to naravnost v smeri vožnje ali pa prične drseti bočno. Prvi primer je malo manj, drugi pa precej bolj neugoden in nevaren. Do obeh načinov drsenja pride zaradi premočne doze zaviranja, lahko tudi zaradi navora motorja, seveda pa je najbolj kriva stopnja strmine, po kateri smo se podali navzdol. Kadar pride do tovrstnih težav, spet velja načelo "brez panike". Če se terenec enkrat odloči za drsenje navzdol, ne bo brezglavo pritiskanje na zavoro rešilo ničesar. Nasprotno, potrebno je rahlo dodati plin in z odločnim držanjem volana usmerjati vozilo v smeri manjšega naklona. Res da bo šlo zaradi plina za trenutek malce hitreje, ampak vmes lahko popravljamo smer vožnje. Vendar pozor: brez hitrih zasukov volana! Naglo izogibanje v levo lahko povzroči prevračanje preko prednjega desnega kolesa in obratno. Med vožnjo navzdol, sploh pa med reševanjem drsenja, moramo zelo trdno držati volanski obroč. Zakaj? Grbine pod kolesi nam ga lahko iztrgajo iz rok, tedaj pa bodo res težave.

Na ravnini še ni vsega konec

Ko pred seboj oziroma bolje pod seboj zagledamo odrešilno ravnino, še vedno ni konca vseh težav. Premagati moramo še oba kota, vstopnega in izstopnega. Res pa je, da ta del spuščanja po strmini ni nevaren, je pa lahko finančno obremenjujoč, če zaplužimo s prednjim odbijačem oziroma če zadnjega pustimo na tleh.

Trening?

Lesena konstrukcija na poligonu Off road kluba mamut predstavlja osnovo za vadbo varnega vzpenjanja in spuščanja po strmini. Na tej napravi voznik dvakrat (na obeh prelomih) izgubi pregled nad vozno površino pred seboj, zato izgleda vožnja čez prav adrenalinsko, čeprav gre le za par poučnih metrov. Nasploh pa ni prav veliko možnosti za varno vadbo. Morda bi kot koristnega omenili trening pri tistih šolah, ki imajo klance z drsečo površino. Pri teh gre res za asfaltne podlage, namenjene običajni cestni vožnji, vendar se slušatelji seznanjajo s podobnimi reševalnimi ukrepi.

Še enkrat ABS

ABS je sicer hvalevredna naprava, ki pa se na terenu izkaže za povsem neuporabno. Posebej nevarni so blatni ali s travo porasli kolovozi. Že na manj zahtevnih strminah se na drsečih podlagah vozilo nikakor ne bo hotelo zaustaviti. Ena od rešitev (ne pride vedno v poštev, a je lahko edina, ki kaj pomaga) je sklopka, zavora na vso moč in še ročna zavora. Tako bo vsaj en par koles blokiral in na manjših strminah morda zaustavil vozilo.