Kaj vse nas lahko naučijo DARS-ove kamere?

Od neznanja do neverjetnih neumnosti

Avtoceste veljajo za najbolj varne prometne površine kljub temu, da se promet po njih odvija z večjo hitrostjo. Primeri, ki jih zabeležijo Darsove kamere, pa dokazujejo, da urejena cestnoprometna infrastruktura ni dovolj za varno odvijanje prometa.

Vzroke za prometne nezgode statistika pogosto pripiše človeškemu faktorju, za tem pa se skriva vozniška nepozornost, utrujenost, pomanjkanje izkušenj, kršitev osnovnih pravil, objestnost in še bi lahko naštevali.

Nujna vožnja na avtocesti

Kadar pride na avtocesti do prometne nezgode, se takoj nabere vrsta vozil, ki zaustavijo promet. Večina voznikov v koloni ne pomisli, da je tam spredaj morda nekomu potrebna pomoč, zato silijo na vsako prosto površino, največkrat na odstavni pas in si poizkušajo utreti pot mimo. S tem pa onemogočijo prihod reševalcev in gasilcev, ki morajo posredovati in reševati življenja.

Predpisi zahtevajo, da se morajo v primeru prometne nezgode vozila na desnem prometnem pasu umakniti na skrajno desno stran odstavnega pasu, vozila na prometnem pasu za prehitevanje pa naj se ustavijo čim bližje levemu robu, to je ponavadi ob odbojni ograji.

Pa še to: tudi vozila na nasprotni strani avtoceste so v nevarnosti zaradi firbcev, ki si med vožnjo ogledujejo prizorišče nesreče čez ograjo. Zgodi se, da zaradi potešitve radovednosti pride do nesreče tudi na tej strani, celo do množičnega trčenja s še hujšimi posledicami.

Panično reševanje lastne napake

Darsova kamera je zabeležila nevarna manevra dveh voznikov, ki sta nenadzorovano zapeljala na pas za prehitevanje. Eden od obeh je celo zapeljal s pospeševalnega pasu s sekanjem desnega prometnega pasu na prehitevalni prometni pas.

Oba sta spoznala svojo napako, nato pa sta jo skušala reševati z znanjem, ki ga nimata, saj sta ostro zavila v desno, to pa pri večji hitrosti ni tako preprosto kot na primer na kakšnem parkirišču. Kot je razvidno s posnetka, je takšno naglo izogibanje tudi za ESP pretežka naloga.

Morda bi obema pomagal sistem, ki opozarja na vozila v mrtvem kotu ali pa na nenamerno menjavo pasov. Še bolj pa nekaj ur tečaja varne vožnje, kjer bi se naučila nadzirati drseče vozilo.

Ravnanje ob nezgodi, kjer nastane škoda na vozilu

Vozilo, ki je obstalo na prehitevalnem pasu, je po predhodnem trčenju odbilo diagonalno v odbojno ograjo. Nevarna ravnanja drugih udeležencev v prometu so si sledila po tekočem traku.

Voznik tega vozila ni zavaroval mesta nezgode z varnostnim trikotnikom, ni oblekel odsevnega jopiča in ni se umaknil s smernega vozišča za ograjo.

Več vozil se je brez varnostnih ukrepov ustavilo na pospeševalnem pasu, eden od voznikov je celo tik pred tovornjakom stekel čez vozišče.

Nalet vozil

V stoječi koloni vozil pride do naleta, statistika pa kot vzrok za prometno nezgodo vpiše prekratko varnostno razdaljo. V avtošolah učijo bodoče voznike, naj med vožnjo opazujejo dogajanje čim dlje pred seboj, da bodo lahko ukrepali pravočasno in umirjeno, to pa je še posebej pomembno na avtocesti.

Voznik, ki je povzročil trčenje, je očitno zelo površno opazoval dogajanje pred seboj. Tudi voznik, ki zadnji pripelje do stoječe kolone, lahko aktivno poskrbi za svojo varnost. Že med ustavljanjem mora vključiti varnostne utripalke, vozilo naj zaustavi kakšnih trideset metrov pred vozilom spredaj. Nato naj v prvi prestavi opazuje bližajoča se vozila v vzvratnem ogledalu.

Če bo vozilo za njim v težavah, ima pred seboj varnostnih trideset metrov, kamor se lahko reši, če pa se vozila za njim bližajo varno, se lahko pomakne naprej in ugasne utripalke. Na enak način naj ravnajo vsi za njim.

Nezbranost med vožnjo

Vožnja po avtocesti, ki nam zagotavlja najhitrejši cestni način za prihod do cilja, ima svoje pasti. Vožnja s tovornjakom postane enolična zaradi omejene hitrosti, dolgočasju lahko sledi utrujenost in zmanjšana pozornost.

Vozilo lahko uide iz predvidene smeri in vožnja se lahko konča v jarku ali pa, kot v tem primeru, v zaščitni ograji. Vozila, ki se ustavijo vzporedno s poškodovanim tovornjakom, predstavljajo resno nevarnost, da lahko pride do nove prometne nezgode.

Sprehajanje po cesti

Če lahko za pešca, ki koraka skozi šentviški predor, rečemo, da se morda rešuje iz kakšne nerodne situacije, potem ne vemo, kakšne besede naj namenimo sprehajalcu, ki po prehitevalnem pasu nekaj pobira. Na avtocesti pešci nimajo kaj početi!

No, pa se malo posujmo s pepelom. Pred leti smo pripravili članek o pospeševalnem pasu iz Grosupljega proti Ljubljani. Gre za sorazmerno kratek pas, ki se za povrh še vzpenja, zato vozila na njem ne morejo razviti dovolj velike hitrosti za varno vključevanje na avtocesto.

Pa so nas zalotili policisti in nam povedali, kaj si mislijo o naši prisotnosti (čeprav za ograjo) na avtocesti. Svoje mnenje so tudi podkrepili z globo …

Po potovalne informacije kar sredi tunela

Postanek vozila v tunelu spada pod rubriko "Pa to ni res!".

Kaj neki so porekli v Darsovem kontrolnem centru? "Glej tega, kaj dela!. Je šla guma, je zmanjkalo bencina, zakaj ne vključi varnostnih utripalk?" Nato pa: "Glej, ženska gre ven, morda mora lulat, je v težavah? Poglej, nekoga je ustavila … pa ne me basat, samo za pot je spraševala in zdaj gre nazaj v avto!".

Ja, za tole dejanje ni nobenega opravičila, čeprav jo je morda dedec nagnal, naj gre ven in naj poizve za pot.

Drugi tip, ki obvlada varnostne utripalke, je kar sam ustavil promet in si posodobil navigacijo v svoji glavi, v kateri očitno nima vseh kolesc.