hiša
stanovanja
Ponedeljek, 16. 3. 2026, 6.00
5 dni, 14 ur
Prenova starih hiš: lahko 360 tisoč hiš pomaga rešiti stanovanjsko krizo?
Ali je novogradnja res vedno najboljša izbira? Znanja, spretnosti in estetike, ki jih izkazujejo starejše gradnje, niso zanemarljive. V času, ko stanovanjska stiska, podnebna kriza in vprašanje kakovosti bivanja postajajo ene ključnih tem sodobne družbe, se vse pogosteje odpira vprašanje, ali rešitev res leži predvsem v novih gradnjah ali pa tudi v prenovi obstoječih hiš. Velik del odgovora je pravzaprav že "zgrajen" – stoji sredi naših mest, predmestij in podeželja.
Prav vprašanje prenove obstoječih hiš in prihodnosti bivanja odpira tudi serija podkastov Prenovimo pogled na bivanje, ki nastaja pod okriljem podjetja Baumit, kjer strokovnjaki razmišljajo o potencialu tisočih starih hiš po Sloveniji.
Po ocenah stroke ima Slovenija približno 360 tisoč enodružinskih hiš, velik delež pa je bil zgrajen v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Mnoge med njimi so danes energetsko potratne, tlorisno zastarele in pogosto prevelike za sodobne potrebe. A namesto da jih razumemo kot problem prostora, jih lahko vidimo kot eno največjih razvojnih priložnosti.
Kot pravi arhitekt Aleš Vrhovec, zagovornik prenove obstoječih stavb: "Z rahlo spremenjenim pogledom se lahko iz tega, kar danes razumemo kot največji problem slovenskega prostora, razvije največja priložnost Slovenije."
Kaj pomeni prenova stare hiše?
Prenova stare hiše pomeni posodobitev obstoječe stavbe, ki vključuje izboljšanje energetske učinkovitosti, prenovo tlorisa, posodobitev instalacij in prilagoditev sodobnemu načinu bivanja. Namesto rušenja in novogradnje tak pristop omogoča bolj trajnostno uporabo prostora in obstoječe infrastrukture.
Več kot tri četrtine stavb v Sloveniji je bilo zgrajenih pred letom 1990, zato ima prenova starih hiš velik potencial za izboljšanje kakovosti bivanja in zmanjšanje okoljskega odtisa stavbnega fonda.
Prav zato je prenova obstoječih stavb ena ključnih tem sodobne gradbene stroke. Tudi v podjetju Baumit poudarjajo, da lahko z ustreznimi materiali in sodobnimi rešitvami stare hiše postanejo energijsko učinkoviti, zdravi in udobni domovi.
Rehabilitacija hiše kot rehabilitacija prostora
V prvi epizodi podkasta Prenovimo pogled na bivanje arhitekt Aleš Vrhovec predstavi koncept rehabilitacije enodružinske hiše – idejo, da lahko obstoječe stavbe, namesto da se jih ruši, ponovno zaživijo v sodobni obliki.
Rehabilitacija v tem kontekstu pomeni več kot tehnično prenovo. Gre za ponovno ovrednotenje prostora, odgovorno ravnanje z viri in spoštovanje dediščine generacij, ki so gradile pred nami.
Tipična slovenska hiša iz 70. let je bila pogosto zgrajena v samogradnji in zasnovana za več generacij. Danes v njej pogosto živita le ena ali dve osebi, hiša pa ima več kot 200 kvadratnih metrov površine.
Tlorisi so pogosto razdeljeni na manjše sobe, stik z vrtom je slab, energijska učinkovitost pa nizka. Toda prav v tem se skriva potencial za celovito prenovo hiše.
"Lahko govorimo o vsaj četrt milijona hiš, ki bi jih bilo mogoče prenavljati," poudarja Vrhovec.
S sodobno prenovo in energetsko prenovo hiše lahko takšna stavba postane bistveno bolj učinkovita, prostorsko odprta in prilagojena današnjemu načinu življenja.
Velike hiše kot prostor za nove načine bivanja
Pandemija je pokazala, kako pomembni so stik z naravo, dodatni prostori in možnost dela od doma. Velike hiše na obrobju mest ali na podeželju so v tem kontekstu dobile novo vrednost.
Po besedah Vrhovca ima lahko vsaka hiša bistveno več funkcij, kot jih ima danes. "Vsaka hiša je poleg prostora za bivanje lahko tudi celica neke mikroekonomije – prostor za delo, samooskrbo in sodoben način življenja."
Prenovljene hiše lahko omogočajo različne sodobne načine bivanja. Poleg kakovostnega doma ponujajo prostor za delo od doma, možnosti za večjo energetsko samooskrbo ter prilagodljive bivalne rešitve za več generacij pod isto streho. Hkrati lahko postanejo tudi prostor novih oblik skupnosti, kjer si stanovalci delijo določene prostore in stroške, ob tem pa ohranjajo zasebnost in kakovost bivanja.
V številnih občinah prostorski akti omogočajo, da se enodružinska hiša preuredi v dvostanovanjsko hišo. To odpira vrata različnim oblikam sobivanja – od dveh gospodinjstev pod isto streho do manjših bivalnih skupnosti.
Koliko novih stanovanj bi lahko ustvarili s prenovo?
Ena največjih prednosti prenove obstoječih hiš sta hitrost in učinkovitost. Če bi na primer deset tisoč enodružinskih hiš preuredili v dvostanovanjske, bi relativno hitro pridobili deset tisoč dodatnih stanovanj brez nove pozidave in brez dodatne komunalne infrastrukture.
To bi lahko pomembno dopolnilo javno stanovanjsko politiko in zmanjšalo pritisk na gradnjo novih naselij. Hkrati bi tak pristop ohranil pomemben del slovenske bivalne kulture. Individualna hiša je namreč močno zasidrana v slovenski tradiciji bivanja. Namesto da jo razumemo kot napako preteklosti, jo lahko nadgradimo v model sodobnega trajnostnega bivanja.
Prenova hiš kot razvojna priložnost za gospodarstvo
Masovna prenova hiš bi imela tudi pomemben gospodarski učinek. Spodbudila bi lokalne obrtnike, gradbenike in mojstre ter okrepila poklicno znanje. Takšne prenove spodbujajo tudi razvoj lokalnega znanja, obrti in gradbenih rešitev. V podjetju Baumit, ki že vrsto let razvija materiale za trajnostno gradnjo in prenovo stavb, poudarjajo, da ima Slovenija velik potencial prav v sistematični prenovi obstoječega stavbnega fonda.
Prenova obstoječih hiš hkrati neposredno naslavlja tudi trajnostne cilje sodobnega razvoja. Zmanjšuje potrebo po novi pozidavi prostora, saj uporablja že obstoječe stavbe in s tem varuje krajino. Ob tem izkorišča že zgrajeno infrastrukturo, kot so ceste, komunalni priključki in javne storitve, ter omogoča energetske nadgradnje stavb, ki lahko bistveno izboljšajo njihovo učinkovitost in zmanjšajo porabo energije.
V kombinaciji z elektrifikacijo prometa, delom na daljavo in decentralizacijo države lahko takšne hiše postanejo pomemben del trajnostnega razvoja prostora. Če bi tisoč hiš postalo zgled dobre, sodobne prenove, bi se postopoma spremenila tudi podoba slovenskega prostora.
Veliki projekt sedanje generacije
Po mnenju arhitekta Aleša Vrhovca bi lahko sistematična prenova starih hiš postala eden največjih razvojnih projektov prihodnjih desetletij.
"Osebno to vidim kot veliki projekt sedanje generacije," pravi Vrhovec.
Stara, utrujena hiša lahko z ustrezno prenovo postane varčna, sodobna, zelena in lepa. Ko takih hiš ne bo več le nekaj deset, ampak tisoč, se lahko spremeni tudi podoba slovenskega prostora.
Poslušajte in razmislite
Serija podkastov Prenovimo pogled na bivanje, ki nastaja pod okriljem podjetja Baumit, odpira razpravo o tem, kako lahko stare hiše postanejo del rešitve za prihodnost bivanja. S sogovorniki s področja arhitekture, gradbeništva in drugih strok raziskujejo potencial tisočih starih in neobnovljenih hiš po Sloveniji ter razmišljajo o tem, kako jih ponovno osmisliti.
