Zelenjava petkrat na dan prežene vse težave stran

Marsikateri znanstvenik je mnenja, da bi morali pojesti najmanj pet kosov zelenjave (in sadja) dnevno, prav tako pa je dokazano, da imajo ljudje, ki jedo več zelenjave, manj možnosti srčnega napada. Vsakodnevno prehranjevanje z zelenjavo in sadjem naj bi verjetnost splava kar razpolovila. Kljub temu, da naj bi pojedli približno pol kilograma zelenjave in sadja dnevno, Slovenci v povprečju zaužijemo le polovico predpisanega.

Rdeča, rumena, zelena in bela zelenjava

Zelenjavo lahko delimo na različne načine. Lahko ji pripišemo različne lastnosti, prehranske vrednosti, lahko jih razdelimo po obliki ali velikosti, lahko pa jih enostavno ločimo po barvah.

Zelenjava rdeče barve, kot je na primer paradižnik, naj bi zmanjševala tveganje za nastanek raka in srčnih bolezni, prav tako naj bi zavirala staranje celic ter prispevala h krepitvi obrambnih moči.

Rumena in oranžna zelenjava, kamor spadajo korenje, buče in sladki krompir, naj bi krepila imunski sistem ter zmanjševala težave povezane s sladkorno boleznijo. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na visoko vsebnost vitamina A, ki vam v primeru utrujenosti hitro povrne energijo ter je izredno pomemben za razvoj kosti in okostja. Korenje naj bi celo veljalo za eno izmed najbolj zdravilnih in hranilnih vrst zelenjave.

Poznamo tudi zeleno zelenjavo, kamor uvrščamo špinačo in grah, ki ima zelo pozitivne zdravilne učinke, saj zmanjšuje tveganje za raka ter je zelo pomembna pri zdravju oči. Kot zanimivost lahko dodam, da naj bi zelena zelenjava vsebovala več vitamina A kot korenje ter celo več vitamina C kot pomaranče. Brokoli naj bi celo bil zelenjava z najmočnejšim preventivnim delovanjem proti raku debelega črevesa, saj naj bi njegove snovi delovale kot naravna kemoterapija.

Bela zelenjava, kot je npr. čebula in česen, pa pomaga nadzorovati povečan krvni pritisk ter preprečuje nekatere vrste raka. Prav tako naj bi čebula veljala za enega izmed najbogatejših virov žvepla, njen izvleček naj bi varoval del možganov, ki je povezan s čustvi in spominom.

Ena izmed najstarejših gojenih vrst zelenjave Gojili so jih že Egipčani, saj so z njimi zdravili jetrne bolezni, Rimljani so jih uporabljali pri pogrebih, pri Grkih pa naj bi veljali celo za afrodiziak, saj naj bi prav pri njih vsaka nevesta pred poroko dobila venček iz te zelenjave. Ta zelenjava prav tako že od nekdaj velja za živilo, ki naj bi izboljševala moško spolno moč. Še vedno ne veste, o kateri zelenjavi govorim? Gre za beluše oz. šparglje.

Poznamo več vrst špargljev. V Sloveniji rastejo v naravi štiri vrste, in sicer navadni špargelj, lasasti špargelj, obmosrki špargelj, ter ostrolistni oz. divji špargelj, ki spada med prehransko najbogatejše. Beluše največkrat pripravljamo kuhane. Pred kuhanjem jih olupimo, nato jih kuhamo v osoljeni vodi, tako da jih zvežemo v šopek, ki ga nato pokonci postavimo v lonec.

Kalčna zelenjava – lek proti smrti Pod pojmom kalčna zelenjava si največkrat zamislimo sojine kalčke, pa vendar moramo upoštevati, da obstajajo tudi druge vrste. Med kalčno zelenjavo med drugimi uvrščamo tudi mungo fižol, zeleno sojo, poleg soje pa uporabljamo tudi semena vseh vrst žitaric, zeljaric, krešo, repo, redkev itd.

Kljub temu, da je bilo dokazano, da so kalčno zelenjavo uporabljali že Kitajci pred več kot 5.000 leti, naj bi pravzaprav kalčki izvirali iz Altajskih gora. Legenda pravi, da naj bi starodavni učenjaki iskali lek nesmrtnosti. In prav v Altajskih gorah naj bi našli več sto let stare modrece, ki naj bi se prehranjevali izključno s kalčki.

Seveda obstaja tudi veliko drugih legend in mitov o tej zelenjavi, katero dandanes uporabljamo v kuhinji kot solato ter tudi kot dodatek k le-tej. Ena izmed zanimivih zgodb je ta, da naj bi v 18. stoletju mornarji ter raziskovalci morja množično obolevali za skorbutom in drugimi boleznimi. Nato naj bi slavni kapitan Cook ukazal, da naj jedo kaleča zrna in postopno naj bi te bolezni začele izginjati.

Zelo zanimiva je tudi pripoved, da naj bi med drugo svetovno vojno ena izmed univerz v ZDA množično iskala zelenjavo, ki raste v vseh podnebjih in letnih časih, dozori v nekaj dneh, ima tolikšno prehrambeno vrednost kot meso ter jo lahko skuhamo z malo goriva v kratkem času. In prav vsem tem pogojem naj bi ustrezala ravno kalčna zelenjava. Kljub temu, da v resnici vseh teh lastnosti nima, naj bi se po nekaterih podatkih med kaljenjem povečala vsebnost vitamina A za več kot trikrat ter vitamina C za več kot petkrat.

BIO zelenjava Le kot zanimivost bi rad dodal le še nekaj rezultatov iz preteklih raziskav o t.i. BIO zelenjavi. Raziskave v Novi Zelandiji so pokazale, da naj bi tri leta prehranjevanja izključno samo z ekološkimi živili izredno pozitivno vplivalo na zdravje. »Poskusni zajčki« so imeli manj prehladov, manj poškodb, boljše zobe ter so se na splošno boljše počutili.