Torek, 7. 11. 2017, 15.24
6 let, 5 mesecev
Zdravje je v Sloveniji pomembna vrednota, a mu ne posvečamo dovolj pozornosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,30
"Slovenci neizmerno cenimo svoje zdravje. Tako zelo, da ga postavljamo najvišje na lestvici vrednot, kljub temu pa zdravju ne posvečamo dovolj pozornosti," je ena od ugotovitev raziskave o skrbi za svoje zdravje pri nas.
Vsak peti Slovenec namreč pravi, da v zadnjih treh letih ni bil na nobenem preventivnem pregledu, vsak četrti pa se še nikoli ni samopregledal. Vsak tretji meni, da njegovo zdravstveno stanje ni najboljše in bi zanj lahko poskrbel bolje, so pokazale analize izvedenega anketiranja na temo odnosa do zdravja v Sloveniji.
Skrb za svoje zdravje: prehrana, dovolj spanja in aktivnosti v naravi
Večina za svoje zdravje skrbi tako, da se zdravo prehranjuje (v največji meri so poudarili uživanje sadja in zelenjave), ne kadi, ne pije alkoholnih pijač, je telesno aktivna, predvsem pogosto v naravi, in skrbi za dovolj spanja (vsaj sedem ur na noč), ne popije več kot dve skodelici kave dnevno, poskrbi pa, da spije vsaj dva litra vode na dan in se sprošča. Manj se jih svojemu zdravju posveča s preventivnimi pregledi in samopregledovanjem, medtem ko je na dnu lestvice uspešno izogibanje stresu.
Kot je pokazala raziskava, skrb za zdrav življenjski slog s starostjo v večji meri narašča, navedene aktivnosti v tej smeri pa bolj kot za moške veljajo za ženske.
"Slovenci skrbimo za zdrav življenjski slog, kljub temu pa premalo pozornosti posvečamo drugim oblikam preventivne skrbi za zdravje, kot so samopregledi in zdravstveni pregledi. Z osebnim prizadevanjem in pravočasnim odzivom na prve znake bolezni se lahko prej in pravočasno začnemo zdraviti, da preprečimo nastanek bolezni in razvoj kronične bolezni. Zdrav življenjski slog je sicer pomemben, ni pa jamstvo za zdravje," poudarja prim. Bojan Lovše, dr. med. univ., ki je kot strokovnjak sodeloval pri pričujoči raziskavi.
Prva tovrstna raziskava pri nas
Raziskava o skrbi za svoje zdravje v Sloveniji, ki je bila na pobudo Zavarovalnice Sava prva v taki obliki izvedena pri nas, je nastala na vzorcu 1.032 anketiranih prek spleta v starostnem razponu med 18 in 65 leti. Zajeta ciljna skupina je reprezentativna tudi glede na spol, starost, regijo, izobrazbo in tip naselja, metodologijo povzemajo v agenciji Valicon, kjer so analizo izvedli.
Vprašalnik je obsegal teme, kot so skrb za zdravje, poznavanje tipičnih bolezni in načine informiranja, dojemanje in udeleževanje preventivnih zdravstvenih pregledov, poznavanje in odnos do raka dojke, raka prostate, kožnega raka in do izčrpanosti.
Skrb za prehrano na prvem mestu, uživanje kave na dnu lestvice pomembnosti
Prehrana je torej tista, ki je po mnenju sodelujočih najpomembnejša na lestvici aktivnosti v smeri zdravega življenjskega sloga. V skrbi za zdravje glede na pomembnost sledijo zadostna telesna aktivnost, dovolj spanja in izogibanje stresu. Preventivni pregledi in samopregledovanje so med vprašanimi na tej lestvici med manj pomembnimi aktivnostmi, čeprav koristnimi, a slabo obiskanimi zaradi pomanjkanja časa ali motivacije.
Med manj pomembne štejejo le še pogovarjanje o izzivih in težavah, redno informiranje o zdravem načinu življenja ter uživanje ne več kot dveh kav dnevno.
Vsak drugi od vprašanih meni, da je za preprečevanje nastajanja bolezni in zgodnje odkrivanje bolezenskih stanj ključen življenjski slog, vsaj peti pa je prepričan, da so za to pomembni preventivni pregledi. In čeprav je samopregledovanje ključno pri odkrivanju številnih bolezni, samo štirje odstotki menijo, da je to pomembno.
Izgorelost je vse bolj prisotna
Ker izgorelost postaja vse bolj razširjena sodobna bolezen, za katero zaradi hitrega življenjskega sloga in preobremenjenosti trpi vse več ljudi, so v raziskavo vključili tudi to področje. Anketa je pokazala, da večina prebivalcev pozna njene simptome in ve, da so kronična utrujenost, pomanjkanje energije, nespečnost in splošno slabo počutje prvi znaki te bolezni. Vedo tudi, da izgorelost lahko povzroči depresijo, anksioznost in druge resnejše težave, zato jo jemljejo resno.
Eden od treh prebivalcev tudi pravi, da ima v svoji bližini nekoga, ki trpi za izgorelostjo.
Eden od treh Slovencev pozna nekoga, ki trpi za izgorelostjo.
Ženske bolje poznajo simptome raka dojk kot moški simptome raka prostate
Večina vprašanih pozna roza oktober, čas, posvečen osveščanju o raku dojk, in movember, ki je posvečen o ozaveščanju o raku prostate in testisov. Vendar pa večina moških, za razliko od žensk, ki dobro poznajo prve znake raka dojk in se redno samopregledujejo, ne ve, kakšni so simptomi raka prostate.
Večina sodelujočih se še nikdar ni udeležila specialističnih preventivnih pregledov za odkrivanje najpogostejših oblik raka, kot so mamografija, pregled prostate in test za odkrivanje raka na črevesju in danki.
