Sobota, 4. 4. 2020, 13.08
4 leta, 7 mesecev
Tako je v obdobju koronavirusa videti delo pediatra #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,65
4
V obdobju novega koronavirusa so se v boj proti širjenju okužbe podali tudi pediatri, ki te dni tudi sami svoje paciente pregledujejo v posebnih covid ambulantah. Kako je videti njihov vsakdan, kako se spopadajo z nastalimi razmerami in ali so starši najmlajših te dni še posebej zaskrbljeni, smo povprašali pediatrinjo dr. Vlasto Kunaver.
Te dni je sploh aktivna, saj so številni starši zaradi prestavljenih sistematskih pregledov in odsvetovanega obiskovanja ambulant, če to ni nujno, precej prestrašeni. Na spletu na vprašanja zaskrbljenih staršev odgovarja še bolj pospešeno, poleg tega redno dela v zdravstvenem domu Kamnik, tudi v začasno postavljeni covid ambulanti.
Kako je videti delo v takšni ambulanti? Kaj meni o vseh do zdaj sprejetih ukrepih, ki so namenjeni omejevanju širjenja okužbe? Kaj lahko vsak od nas sam naredi v boju proti koronavirusu? O tem in še marsičem drugem v spodnjem intervjuju z dr. Vlasto Kunaver.
Vlasta Kunaver je pediatrinja že več kot 20 let.
Kako te dni delate pediatri? Ste v svojih zdravstvenih domovih, pomagate še kje drugje?
Te dni je organizacija odvisna od vsakega posameznega zdravstvenega doma. Pri nas v Kamniku pediatri delamo tako, da tako v dopoldanski kot popoldanski izmeni dela ena ambulanta kot kurativa, torej za bolne, v popoldanskem času od 12. do 18. ure pa dela še en pediater v tako imenovanem "covid kontejnerju" pred zdravstvenim domom, kjer obravnavamo vse bolnike z vročinskimi obolenji.
V sosednjem kontejnerju je potem še kolega zdravnik družinske medicine, ki pregleduje odrasle bolnike z vročinskimi stanji. Torej, če ima bolnik – otrok ali odrasli – vročino, ga ne pregledujemo v istih prostorih kot druge. V tretjem, tako imenovanem čistem kontejnerju, pa sta še medicinski sestri, ki pomagata zdravnikoma.
S starši se najprej pogovorimo po telefonu. Jim damo natančna navodila in termin, kdaj naj pridejo do kontejnerja, kje naj parkirajo, v avtomobilu nato čakajo na naš klic, da lahko vstopijo. Ne postavajo zunaj, na prostem. S takim načinom dela resnično preprečimo vsakršne kontakte bolnikov z vročinskimi obolenji med seboj oziroma z drugimi in tako seveda možen prenos okužbe z novim korona virusom.
Poleg tega delamo v ločeni ambulanti nekajkrat na teden tudi posvetovalnico, preglede zdravih dojenčkov.
Kako je videti delo v "covid kontejnerju", kot mu pravite?
Ja, v resnici mu tako pravimo, gre pa za prostor za pregled bolnikov, ki imajo povišano telesno temperaturo ali druge znake, ki bi lahko kazali na okužbo s COVID-19. Paciente pregledujemo v ustrezni zaščitni opremi, ki je imamo za zdaj dovolj.
Pediatri imamo v tej covid ambulanti vseeno manj pregledov kot zdravnik družinske medicine. Je pa predvsem logistično zahtevno, ker je treba res vsakega pacienta naročiti posebej ob določeni uri, mu določiti parkirno mesto, kjer, kot že prej rečeno, čaka na vstop in tako naprej.
Slovenija je po številu testiranj v samem vrhu med prizadetimi državami.
Koga zdaj zdravniki pošiljate na testiranje? Kakšna so zadnja navodila?
Navodila se ves čas nekoliko spreminjajo. Trenutno je tako, da ko gre za pacientom, ki niso hudo prizadeti, imajo pa znake respiratorne okužbe, damo splošna navodila, ki veljajo za simptomatsko zdravljenje ob prebolevanju respiratornih obolenj, in jim odredimo izolacijo. Pri težje bolnih pacientih, ki imajo tudi kakšne druge zdravstvene težave, ki bi se lahko še dodatno poslabšale, pa se pogosteje odločimo za bris za določitev morebitne okužbe s COVID-9.
Kar je novega pri navodilih, pa je to, da se zdaj bolj aktivno dela brise tudi v primerih, ko ne gre za hudo bolnega, pa je oboleli ali njegovi družinski člani na izpostavljenih delavnih mestih, kjer se dela z ljudmi (če dela v zdravstvu, v domovih za ostarele, v trgovini in podobno). Se pravi, tukaj so se te indikacije za odvzem brisa malo razširile, niso pomembni sami dejanski bolezenski znaki, ki jih kaže pacient, ampak tudi stiki. Več se testira starejše od 60 let, posebej, če imajo pridružena obolenja.
Potem pa so tukaj še primeri, ki potrebujejo hospitalizacijo zaradi nekih povsem drugih težav, nepovezanih z novim korona virusom, ampak se jih pred sprejemom v bolnišnico prav tako testira.
Slovenija je sicer po številu odvzetih brisov v samem vrhu vseh držav. In glede na število testiranj imamo pravzaprav precej nizko število potrjenih primerov, je res?
Tako je, po številu testiranj smo v samem vrhu in menim, da je to, da se tako intenzivno testira, dobro. Mislim, da smo na sploh pri nas ubrali pravo strategijo spoprijemanja z novim koronavirusom.
Trenutno nam gre v Sloveniji v primerjavi z ostalimi prizadetimi državami zelo dobro in za zdaj okužbo še držimo pod nadzorom. Nimamo nekega drastičnega porasta ne števila obolelih ne hospitaliziranih zaradi težkih potekov. Pohvalila bi nas tudi, da se razmeroma pridno držimo ukrepov, ki so nujno potrebni za zajezitev okužbe, in hkrati spodbudila, da tako odgovorno kot do zdaj ravnamo tudi v prihodnje.
Za dober imunski sistem je treba uživati čim več svežih vitaminov.
Potem se vam zdijo vsi do zdaj sprejeti ukrepi na mestu?
Kakor kateri. Vsekakor se mi zdi kot zdravnici smiselno, da si za obisk trgovine ali lekarne nadenemo maske, ne glede na drugačno priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi, da zdravi ljudje maske ne potrebujejo. Pravilno je tudi, da se zunaj ne družimo s sosedi in prijatelji, kar smo prej počeli.
Osebno se mi zdi sporno omejevanje gibanja med občinami, saj je s stališča zdravja vsekakor zelo prav, da se vsak dan odpravimo ven na sprehod, na svež zrak, ampak seveda sami oziroma z otroki in če se le da, nekam na samo, kjer se držimo zase. Konec koncev je gibanje na svežem zraku pomembna za krepitev naše odpornosti, ki je v boju proti okužbam ključnega pomena. To bi morali skupaj spodbujati. Prebivalci večjih mest so glede tega gotovo v slabšem položaju kot tisti, ki živimo na vasi, kar ni prav. V preizkušnji z virusom smo vsi skupaj.
Kako naj si torej v teh dneh poleg gibanja na svežem zraku krepimo odpornost?
Okužba z novim korona virusom je, kot že ime pove, virusna. Virusnim boleznim je skupno, da zanje v veliki večini nimamo zdravil. To pomeni, da se mora s tako okužbo spopasti naš imunski sistem.
Na okužbe vsak od nas odreagira drugače, ne zbolevamo vsi enako hitro. Če je naš imunski sistem v dobri kondiciji, imamo dejansko ob stiku z okužbo manj možnosti, da zbolimo. Če pa že zbolimo, pa imamo ob dobri imunosti manj možnosti za hud potek bolezni.
Jaz sem zelo prepričana, da je poleg tega, da ostajamo v izolaciji in se držimo priporočenih higienskih ukrepov, v tem času pomembno tudi krepiti svoj imunski sistem. To pa naredimo tako, da dovolj počivamo in spimo, da se dovolj hidriramo, da uživamo čim več svežih vitaminov in kot že rečeno, da se dovolj gibamo na svežem zraku.
Bi pa na tej točki izpostavila še nekaj: velik sovražnik našega imunskega sistema je stres, na kar radi pozabljamo. Nenehno prebiranje slabih novic v povezavi s korona virusom, življenje v strahu in paniki, ne prinese nič dobrega. Zato se skušajmo umiriti, gledati na situacijo realno in se z njo soočati odgovorno, a mirno.
Skrbimo zase in za svoje zdravje takrat, ko imamo čas za to, ne takrat, ko že zbolimo. Kot starši se premalo zavedamo, kako veliko dobrega lahko za zdravje in srečo svojih otrok naredimo, če jih z zgledom naučimo temeljnih zdravih navad. Vsaj približno zdrave navade glede prehrane in gibanja nam koristijo čisto vse življenje.
Pri prebolevanju okužbe s koronavirusom, za katerega tako kot za druge virusne okužbe ni zdravila, ima ključno vlogo močan imunski sistem.
Švedska se je zadeve lotila drugače, ni tako strogih ukrepov kot v številnih drugih evropskih državah … Ne trudijo se obolevanja raztegniti na daljši čas, naravnim dogodkom nekako puščajo prosti tok. Kaj z zdravstvenega vidika mislite o takšnem spoprijemanju z novim koronavirusom?
Na tej točki si ne bi upala vnaprej soditi, kateri pristop je boljši. To se bo pokazalo čez čas. Bi pa rekla, da je ta hip Slovenija na zelo dobri poti in bi nas vse skupaj spodbudila, da se še naprej odgovorno in pametno obnašamo. Držimo se še naprej ukrepov, ki so se do tega trenutka za nas, za naše okolje izkazali za dobre. Podatki v zadnjih dneh so spobudni.
Zakaj se novega koronavirusa tako zelo bojimo? Bolj, kot se bojimo na primer gripe, ki vsako leto prav tako vzame veliko življenj? Proti zadnji imamo cepivo, lahko bi se zaščitili, pa se še vedno cepi premalo ljudi?
To je zelo dobro vprašanje, na katerega bi tudi jaz zelo rada vedela odgovor. Zelo me čudi, da se že v preteklih letih nismo začeli bolj spraševati, zakaj se ne cepimo proti gripi, ki je prav tako nevarna za starejše in kronične bolnike. Tukaj je še eno drugo področje, ki je pozabljeno, pa ne bi smelo biti, namreč cepljenje proti pnevmokoknim okužbam.
Pnevmokokne pljučnice so tiste, zaradi katerih obolevajo starejši in ljudje, ki imajo pridružene bolezni, na primer bolezni srca in ožilja, torej taista populacija, ki je najbolj prizadeta tudi zdaj v tem hipu zaradi novega koronavirusa. Pnevmokokne pljučnice so pogoste sploh po kakšnih težjih poškodbah, ko bolnik obleži na primer po zlomih kolka ali hrbtenice, za kar vemo, da ni tako redko med starejšo populacijo. V teh primerih je pnevmokokna pljučnica lahko usodna. Cepiva imamo, pa jih redkokdo uporabi.
Saj veste, kako je … Ko se nam ne dogaja nič hudega, ko naše zdravje in življenje nista ogrožena, imamo zelo veliko povedati o cepivih in o raznih 'farmacevtskih zaslužkarskih zarotah', ki naj bi bile za tem. Ne znamo ceniti zaščite, ki jo za določene bolezni imamo na voljo. Ne uporabimo tega, kar bi lahko, da bi se zavarovali. Tega kot zdravnica še zdaj ne razumem.
Vsaj še za dva tedna so nenujna cepljenja otrok ustavljena, pravi sogovornica.
Kako pa je v tem trenutku s cepljenji otrok? Ne nazadnje se začenja sezona klopov, ko bi številni želeli otroke cepiti proti nevarnemu klopnemu meningoencefalitisu, potem je tu še obvezno cepljenje proti ošpicam, ki se jih številni tudi bojijo …
Po priporočilu Kolegija za pediatrijo je nekako tako, da se še za približno dva tedna vsa cepljenja odloži, razen če imamo možnost, da to preventivno dejavnost izvajamo na varen način. Se pravi, če so v zdravstveni ustavni na voljo prostori, kjer lahko izvajamo tudi to dejavnost ločeno od pregledovanja bolnih, potem lahko to izvajamo naprej. Predvsem gre tukaj za tista cepljenja, kjer bi opustitev lahko predstavljala resno tveganje za zdravje.
V prvi vrsti gre torej za otroke, ki sploh še niso bili cepljenji po programu obveznega cepljenja – to so dojenčki okrog tretjega meseca starosti. Med prednostna cepljenja ta hip pa sodi tudi cepljenje enoletnikov proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
Je pa, ne glede na vse, trenutno veliko povpraševanje staršev prav po cepljenju proti klopnem meningoencefalitisu, verjetno zato, ker smo, kar se te bolezni tiče, med najbolj obremenjenimi področji v Sloveniji. Tako da bomo skušali tudi ta, sploh začetna cepljenja, čim več spraviti pod streho. Medtem ko se z obnovitvenimi cepljenji tako ne mudi. Tudi če se malo zamudi s poživitvenim odmerkom, ne bo nič hudega, to ne pomeni nekega dodatnega tveganja za otroka.
Tudi prve sistematske preglede novorojenčka pri enem mesecu skušamo pri nas nemoteno opravljati. Najprej starše pokličemo po telefonu in preverimo, če si v tem hipu pregled sploh želijo, kajti nekateri se bojijo že samo priti v zdravstveni dom in pregled odklonijo oziroma ga raje prestavijo na kasnejši čas.
Ne glede na vse te dni vsaka vročina in slabo počutje še ne pomenita bolezni covid-19. Še vedno so namreč na pohodu tudi številne druge viroze.
So starši zdaj zaradi koronavirusa močno zaskrbljeni? Pa čeprav za zdaj kaže, da otroci bolezni ne prebolevajo v hudih oblikah …
Starši so kljub temu so zaskrbljeni, nekateri zelo. Nekateri so zaskrbljeni, ko razložimo, da bomo otroka zaradi vročinskega stanja pregledali v posebnem kontejnerju, ker jih seveda skrbi, da so lahko tam bili tudi potencialno okuženi s COVID-19.
Res zelo, zelo pazimo – sami smo v zaščitni opremi, ves čas zračimo in razkužujemo površine, med posameznimi pacienti zagotovimo dovolj časovne razlike in podobno. Tako da mislim, da so te skrbi pred pregledom v covid kontejnerju odveč.
Ker smo vsi skupaj postali malo 'paranoični', je starše zdaj ob vsaki vročini seveda strah, da je otrok okužen z novim koronavirusom. Pa čeprav so na pohodu tudi še vedno tudi vse druge viroze, na katere smo zdaj kar pozabili.
Rada bi še dodala, da nas skrbi, ker starši prav zaradi strahu pred okužbo otrok včasih ne pripeljejo tudi takrat, ko bi bilo to zelo potrebno. Povsem enako velja tudi za odrasle paciente.
Dr. Kunaver dnevno dela tudi s pacienti, potencialno okuženimi s COVID-19.
Če nekdo v gospodinjstvu zboli z vročino in kašljem, lahko preprečimo prenos okužbe na druge družinske člane – pa naj gre za potrjen ali nepotrjen primer okužbe s koronavirusom?
Težko je posplošeno povedati, ali je mogoče okužbo povsem preprečiti ali ne, ni enoznačnega odgovora na to vprašanje. Predvsem je pomembno to, ali je zbolel otrok, za katerega mora skrbeti eden od staršev, ali je zbolel kateri od odraslih članov družine. Potem ne nazadnje ni zanemarljivo, ali družina živi v hiši z več kopalnicami ali v manjšem stanovanju …
V veliki hiši z vsaj dvema kopalnicama se lahko obolelega bolj učinkovito izolira kot v stanovanju. Uporablja lahko svojo kopalnico, kamor ostali, zdravi člani družine ne vstopajo. V tem primeru je oboleli lahko v delu hiše, kamor ostali ne hodijo. Ob predpostavki, da ostali člani uporabljajo maske in rokavice in se držijo vseh priporočenih higienskih ukrepov, so možnosti, da se izognejo okužbi, kar dobre.
Če pa pogledava drug scenarij, na primer družino v manjšem blokovskem stanovanju z eno kopalnico, kjer je oboleli petletni otrok, potem pa nam je vsem jasno, da je situacija popolnoma drugačna. Otrok potrebuje nego vsaj enega starša, kopalnico uporabljajo vsi člani družine. V tem primeru so kljub upoštevanju vseh priporočil in ustreznem ravnanju možnosti prenosa okužbe precej velike.
Se morda že kaj ve, kako je z imunostjo, ko enkrat preboliš okužbo z novim koronavirusom?
Mislim, da si v tem hipu o tem niti imunologi niso povsem edini. So poročila o pacientih, tudi o zdravstvenih delavcih, ki so dokazano okužbo preboleli večkrat. Tako, da bo o imunosti po preboleli okužbi po mojem mnenju možno govoriti šele kasneje, morda v naslednjih mesecih. Za zdaj je okrog novega koronavirusa namreč še vedno preveč neznank za kakršnekoli napovedi.
Na veliko vprašanj še vedno nimamo odgovorov, pa ne zato, ker bi jih kdo skrival, kot berem tudi o nekih teorijah zarote, ampak preprosto zato, ker določene stvari, sploh ko gre za širjenje okužb in za razvijanje protiteles, potrebujejo svoj čas. Tudi preiskave same, kjer določamo protitelesa, so časovno kar dolgi procesi. Že za bolezni, ki so nam znane in za katere je že sedaj mogoče spremljati protitelesa, je tako, da nam samo štetje protiteles v nekem trenutku nič ne pove, ključen podatek je spremljanje protiteles skozi čas, da vidimo, kaj se s temi protitelesi dogaja. Pri nekaterih bolezni poznamo trajno imunost, pri nekaterih pa ta traja le krajši čas.
Na odgovor, kako bo z imunostjo na novi koronavirus, bomo žal morali še vsaj malo počakati. Več bo znano ob spremljanju bolnikov, ki so okužbo z novim korona virusom preboleli.
Dodatne preiskave bodo pokazale, kako je z imunostjo po preboleli okužbi z novim koronavirusom.
Kaj stroka pravi o mogočih scenarijih za prihodnost? Je mogoče, da se bo virus potuhnil in čez čas povsem izginil ali pa bo stalnica, kot je sezonska gripa?
O tem na tej točki ni primerno ugibati, pa čeprav je verjetno to zdaj eno od poglavitnih vprašanj večine ljudi. Nekaj na novo nastalih okužb, s katerimi smo se srečali v preteklih letih, je resda izginilo oziroma so se zreducirale na tako malo število ljudi, tako redko so se pojavljale, da so zato postale nepomembne.
Novi korona virus pa se je zelo hitro kot požar razširil po vsem svetu. Izredno veliko število ljudi je okuženih, tako da bi bilo zelo pogumno reči, da bo virus kar naenkrat izginil. Mislim, da bomo še kar nekaj časa žal morali živeti z nevarnostjo okužbe z novim koronavirusom.
O sosednji Italiji sogovornica pravi, da je šlo najverjetneje za součinkovanje več stvari, ki so vodile v katastrofalno stanje.
Kako naj si razlagamo primera Španije in Italije, kjer imajo neverjetno veliko število umrlih zaradi bolezni covid-19 in kjer bolnišnice pokajo po šivih, zdravstveno osebje pa je že čisto na koncu z močmi? Kaj je šlo tam narobe?
Moj vtis je, da je se je tam na kup zložilo več slabih dejavnikov, ki so potem pripeljali do katastrofalne situacije. Tam je šlo več stvari hudo narobe. Pred kratkim sem poslušala intervju z italijansko zdravnico, ki je strokovna vodja ene od bolnišnic v Bergamu. Pripovedovala je o tem, kako se je okužba začela v njihovi bolnišnici. Nekateri postopki, ki jih je opisovala, so pri nas čisto nesprejemljivi.
Pripovedovala je, da je najprej zbolela ena njihovih medicinskih sester, nekaj časa celo bolna delala, šele potem so sploh pomislili na možnost okužbe z novim koronavirusom. Govorili so z njo, odkrili sumljiv kontakt in ji naredili bris. Potem je trajalo še nekaj dni, da je dobila pozitiven rezultat, oziroma da so identificirali okužbo z novim koronavirusom. Se pravi da je imela do takrat ogromno stikov, in to v bolnišnici, ki je bila polna starejših, kritično bolnih ljudi. Do trenutka identifikacije okužbe, se je torej požar že zgodil.
Ves čas pripovedujejo o slabi preskrbi z zaščitnim materialom. Poleg tega je najbolj prizadet del Italije tudi najbolj gosto naseljen, prebivalstvo je med najstarejšimi v Evropi, pa še izredno onesnaženo ozračje je tam. Tako da mislim, da je šlo v Italiji za součinkovanje več stvari.
Tudi kolegica, ki specializira intenzivno pediatrijo v Angliji, je pripovedovala o podobnem scenariju. Ko je ona sama zbolela je predlagala, da bi raje ostala doma. Pa so predstojniki rekli, naj vseeno dela, potem so odvzeli bris in potrdili okužbo. Tudi v njenem primeru so na rezultat brisa čakali dva dni. Nato se je pa po precej kratkem času morala vrniti na delo. Takrat, ko je ona zbolela, v njihovi bolnišnici še niso bili sprejeti nobeni zaščitni ukrepi. Le-te so uvedli kasneje.
Tako da tukaj bi res želela pohvaliti nas, Slovenijo. Vsi postopki tečejo bistveno hitrejše kot v omenjenih primerih. V nujnih primerih je rezultat znan v nekaj urah. To je zelo pomembno predvsem, ko gre za hudo bolne bolnike, za tiste na kritičnih delovnih mestih z veliko kontakti, pa za tiste, ki imajo zdravstvene težave, zaradi katerih potrebujejo nujne posege in zdravljenja.
"Tudi za nas zdravnike so to nove razmere. Nihče od nas še ni bil v takšnem položaju, razen mogoče tisti posamezniki, ki so v tujini kdaj delali na kriznih območjih," odkrito pove dr. Kunaverjeva.
Vi lahko iz prve roke poveste, kakšno je trenutno stanje v zdravstvu. Ste zdravniki ustrezno informirani o vsem, imate dovolj zaščitne opreme, vas je še dovolj na voljo za pomoč kritično bolnim?
Jaz lahko komentiram razmere v našem zdravstvenem domu v Kamniku, kjer imamo trenutno tako dovolj kadra kot tudi dovolj zaščitne opreme. Navodilo je, da v covid kontejnerju pregledujemo torej vse bolnike z vročinskim stanjem, ob sumu na okužbo z novim koronavirusom nato bolnika pošljemo na eno od vstopnih točk za odvzem brisa v Ljubljano, če je treba, pa lahko bris odvzamemo tudi sami.
Na začetku smo se malce lovili, ker niti sami nismo natanko vedeli, kako pristopiti k zadevi. Pred časom sem na primer morala na hišni obisk, kjer je bil primer sumljiv, lahko bi šlo za okužbo z novim koronavirusom, in sem se takrat prvič v življenju oblačila v vso to zaščitno opremo. In seveda, dokler tega ne znaš, dokler nisi navajen, je vse skupaj malo zapleteno, malo se je treba znajti, potem pa gre …
Tudi za nas zdravnike so to nove razmere. Nihče od nas še ni bil v takšnem položaju, razen mogoče tisti posamezniki, ki so v tujini kdaj delali na kriznih območjih. Zato se še vedno učimo in mislim, da moramo imeti malo potrpljenja tudi sami s sabo.
Bolje je, da si vzamemo malo več časa in vse potrebne postopke res izpeljemo na pravilen način. Tukaj res ne smemo biti površni. Če se pravilno zaščitimo in držimo predvidenih postopkov, gre. Seveda je pri nas zdravnikih možnost okužbe nekoliko večja, a res verjamem, da če smo previdni in delamo vse tako, kot je treba, lahko tveganje zelo zmanjšamo.
Za konec pa: ukrepi za preprečevanje okužbe so znani, samo držati se jih moramo. Če dodamo še vse kar, lahko, da bomo bolj zdravi in odporni, bi moralo biti vse v redu.
Statistike prizadetih držav za zdaj kažejo, da otroci bolezen prebolevajo v blagi obliki ali celo brez simptomov.
4