Ponedeljek, 15. 2. 2021, 7.50
9 mesecev
Simptomi, ki jih ne smete prezreti
Ste tudi vi med tistimi, ki velik del dneva preživijo za zaslonom? Zamegljen vid, rdeče oči, občutek utrujenih oči, glavoboli, tudi bolečine v vratu? Z vsem tem vam oči sporočajo, da jim dolgotrajno delo za računalnikom škodi. Ker v današnjem digitalnem času delo brez računalnika praktično ni mogoče, poskušajte najti načine, kako tovrstno obremenitev pri dolgotrajnem delu ublažiti.
Poskrbite za delovne pogoje, čim bolj prijazne do oči
Če opravljate službo, ki zahteva dolgotrajno uporabo računalnika, potem zagotovo veste, kako naporno je takšno delo za vaše oči. Zato je bistveno, da poskrbite za delovno okolje, ki je prijazno do vašega vida. V pisarnah žal na vse razmere ne morete vplivati, lahko pa naredite tisto, kar je v vaši moči in je pomembno za zdravje vaših oči.
Če je računalnik presvetel, lahko povzroči še večjo obremenitev oči. Torej poskrbite za primerno osvetlitev in kontrast zaslona ter minimizirajte bleščanje. Če ne veste, kaj vam ustreza, preizkušajte in sčasoma boste ugotovili, kaj ustreza vašim očem. Poskrbite tudi za optimalno osvetljen delovni prostor in razdaljo med svojimi očmi ter zaslonom, to je približno od 50 do 65 centimetrov.
Med delom si vzemite več krajših odmorov in se pretegnite.
Dolgotrajno gledanje v ekran vodi v to, da manj mežikate, posledično se oči ne vlažijo dovolj. Postanejo suhe in razdražene. Razbremenite jih lahko tako, da se vsakih 20 minut zazrete v oddaljen predmet in tam zdržite pogled. S tem boste sprostili mišico, ki skrbi za ostrenje očesa, kar zmanjšuje občutek utrujenosti. Vsekakor si med delom vzemite več krajših odmorov, da vstanete in se pretegnete. Ob tem boste sprostili svoje telo in si odpočili oči.
Če veliko delate za računalnikom, se poskušajte ekranom izogniti vsaj v prostem času. Naj zaslon ne bo ob večerih vaša sprostitev, ko denimo posežete po gledanju televizije, ste aktivni na družabnih omrežjih, brskate po internetu, ali igrate računalniške igrice. Zmanjšajte uporabo zaslonov takrat, ko to ni nujno potrebno.
Ekrani prevečkrat predstavljajo pobeg od skrbi in predstavljajo sprostitev. Pri vsem tem pozabljamo, da s tem obremenjujemo oči in jim ne privoščimo, da bi si odpočile.
Posledice čezmernega izpostavljanja ekranom
-
Draženje oči - Zamegljen vid
- Izsušene in pordele oči
- Utrujene in preobčutljive oči
- Glavobol
- Nespečnost
Naročite se na posvet v Optiko Rugel, kjer bodo s strokovnim svetovanjem poskrbeli za optimalno rešitev vaših težav.
Ste vedeli, da lahko oči razbremenite tudi z izbiro kakovostnih očal za računalnik?
Očala za delo z računalnikom se od običajnih očal z dioptrijo ali bralnih očal razlikujejo po tem, da omogočajo različno prilagajanje vida, ko gledate v računalniške zaslone. Zasloni so običajno postavljeni od 50 do 65 centimetrov od oči – to imenujemo neposredno vidno polje, ki je bližje od vidnega polja, ki ga potrebujemo denimo za vožnjo, in bolj oddaljeno od vidnega polja, potrebnega za branje. Pri očalih za računalnik je optimalna moč leče postavljena točno tam, kjer jo potrebujete za čisto in široko vidno polje, brez pretiranega truda z ostrenjem ali z nezdravim upogibanjem telesa.
Očala lahko izberete glede na število zaslonov, na katerih delate, čas, ki ga porabite pred različnimi zasloni, ali starost ...
Prepoznate simptome sindroma računalniškega vida?
Brez očal za računalnik številni uporabniki trpijo zaradi zamegljenega vida, opažajo obremenitve oči in trpijo za glavoboli – to so glavni simptomi sindroma računalniškega vida.
Zato je smiselno, da se, če je vaše delo pretežno računalniško, odločite za očala, namenjena temu. Ta bodo tudi blokirala škodljivo "modro svetlobo" in zaščitila vaš vid za prihodnost. Kakovostna stekla bodo poskrbela za manjšo utrujenost oči pri dolgotrajni uporabi ekranov.
Kaj pa sploh je modra svetloba in kako se pred njenimi učinki najbolje zaščititi?
Modro svetlobo predstavljajo kratkovalovni in visokoenergijski svetlobni žarki na modrem koncu vidnega svetlobnega spektra. Ko zadenejo molekule zraka ali vode v atmosferi, se razpršijo lažje kot preostali žarki vidne svetlobe, njihova visoka razpršenost pa med drugim vpliva na to, da je nebo brez oblakov modre barve.
Modro svetlobo lahko razdelimo na turkizno modro in vijoličasto modro. Turkizno modri spekter vpliva na tvorbo hormona melatonina – hormona, ki je odgovoren za regulacijo bioritma, zaradi česar svetloba za nas ni škodljiva in je celo pomembna, z negativnimi učinki pa povezujemo predvsem vijoličasto moder spekter.
Naše oči ne ponujajo dovolj dobre zaščite pred modrimi svetlobnimi žarki, ki jih oddajajo digitalni zasloni. Če smo jim čezmerno izpostavljeni, lahko povzročijo poškodbe na naših očeh.
Kdaj na pregled k okulistu?
Ne glede na to, ali imate očala z dioptrijo ali ne, so redni očesni pregledi pomembni. Na okulističnem pregledu strokovnjak ne ugotavlja zgolj poslabšanja ali izboljšanja vida, pač pa v sklopu pregleda lahko odkrije tudi različna bolezenska stanja oči.
Pri otrocih se z okulističnimi pregledi zagotavlja pravilen razvoj vida. Odraslim pa se po 40. letu svetujejo preventivni očesni pregledi. Takrat je namreč zaznati poslabšanje vida.
Pravočasno zaznavanje težav z očmi omogoča, da dober vid ohranite čim dlje. Hkrati lahko odkrijete morebitne druge bolezni. Številna očesna obolenja v zgodnjih fazah potekajo prikrito in v nekaterih primerih lahko, s predpisom očal, začetno poslabšanje vida celo izboljšate. Natančen pregled oči lahko opravi le okulist, vključuje pa pazljivo testiranje vseh vidikov vida.
Temeljit pregled oči lahko opravi zgolj okulist, ki vanj vključi testiranje vseh aspektov vašega vida. Glede na rezultate predlaga terapijo, ki je zasnovana za vaše potrebe.
Povišan očesni pritisk? Čas za alarm.
Tudi če težav z očmi nimate, je smiselno, da očesni pregled in meritve očesnega pritiska opravite na dve leti ter tako skrbite za zdravje svojih oči.
Povišan očesni pritisk namreč vpliva na zdravje vidnega živca – zelo visok ga poškoduje, rahlo povišan pa škodo povzroča počasneje ter ob odsotnosti zdravljenja vpliva na morebitno izgubo vida kasneje.
