Sibirske borovnice ali jagode večne mladosti

Z vitamini bogato jagodičevje

Jagode sibirskih borovnic vsebujejo veliko vitaminov, vključno karoten, tiamin, riboflamin, folno kislino, rutin, pektin, tanin in številne minerale  magnezij, natrij, kalij, kalcij, fosfor, mangan, baker, silicij, bor ter jod v sledovih. Sveže jagode vsebujejo precej sorbitola in inozitola, fenolov in  antocijanov, proantocijanov od sladkorjev pa največ glukoze in nekaj saharoze ter malo fruktoze in saharoze. Zaradi omenjenih snovi imajo antikarcerogeno, antibakterijsko in antialergijsko delovanje, v tradicionalnih medicinah pa so jagode uporabljali pri bolezni jeter, srca, želodca, pri glavobolih, artritisu, bolezni oči …

Plodovi sibirskih borovnic zorijo zelo zgodaj, konec aprila ali v začetku maja in zorijo glede na sorto vse do sredine junija, kar pomeni, da je to prvo  sadje z lastnega vrta. Borovnice so uporabne sveže, zaradi visoke vsebnosti pektina so borovnice zelo primerne za marmelade, džeme, uporabljajo se tudi za sokove, sladice, likerje, vina ali za  zamrzovanje itd. Po okusu so sladke, sladko kisle, kakšna starejša sorta  je tudi rahlo grenka in  imajo svoj tipično aromo.

Čas sajenja sibirskih borovnic

Zaradi hitre vegetacije so september, oktober in november najbolj primerni meseci za sajenje sibirskih borovnic. Sibirske borovnice so odporne so na zelo nizke temperature  do -47 C, cvetovi so podolgovati dolgi približno 2 cm, cvetijo tudi pri 0 stopinjah, oprašujejo jo čmrlji delno je tudi vetrocvetka, sorte s poznejšim cvetenjem oprašujejo tudi čebele,   cvet pa vzdrži do -10 C. Sibirska borovnica je grm, ki odvisno od sorte zraste v višino od 1,0-1,8 m in 1,0 do 1,2 m v širino. Plodovi so podolgovati dolžine 2-4 cm ob ugodnih vremenskih razmerah tudi do 5 cm. Vzgojna oblika je grm, znotraj grma se odstranjujejo izrojene veje ter krajšajo osnovne veje na 40 cm od tal ter se na ta način grm pomlajuje in ohranja življenjska doba rastline, ki je 25-30 let. Sibirske borovnice so nezahtevne rastline  in rastejo v tleh s ph5-8. Najbolj pomembno pri sajenju borovnic je čim večji izbor različnih sort. Najboljše se oprašujejo med sabo sorte s podobnim časom zorenja, sorte z ožjimi listi spadajo med zgodnje sorte, sorte z nekaj širšimi listi pa zorijo konec maja v začetku junija.

Lega in gnojenje

Sadike se lahko sadijo na sončne,  tudi polsenčne lege v sadilne jame velikosti 30x30x30 cm v razmaku 1,0-1,5 m med sadikami in 2,5-3,5 med vrstami. Lahko se sadijo tudi kot zelena ograja, takrat se sadijo v razdalji 0,5-0,7 m, primerne za tak način sajenja so sorte višje in bolj pokončne rasti ter dosegajo višino okrog 1,80 m. Ob sajenju je potrebno gnojenje, najboljša izbira so naravna organska  gnojila, saj rastlina nima izrazitih bolezni in se lahko vzgaja ekološko. Priporočljiv čas prvega gnojenja je mesec marec, drugič pa se dognojuje po obiranju plodov. Za sajenje se priporoča vsaj dvoletna ali tri letna sadika. Sibirske borovnice začnejo roditi od drugega-tretjega leta starosti in odvisno od sorte dosegajo rodnost 3-5 kg plodov na sadiko. Polno rodnost začnejo dosegati po petem letu starosti in rodijo redno.

Sibirske borovnice za bogato rodnost potrebujejo večji izbor različnih sort zaradi tega v  podjetju Fajn tim d.o.o. ponujamo in dobavljamo po celotni Sloveniji okrog dvajset različnih sort sibirskih borovnic, sajenih v dve- ali trilitrne lonce, starost sadik je dve ali tri leta in so velikosti odvisno od sorte 40-90 cm. Več informacij o ponudbi, opisu  ali naročilih sadik  lahko dobite s klicem na mobilno številko 070 499 387 in  068 18 46 44, na internet strani www.fajntim.si ali z obiskom v Vrtnem centru Fajn tim, Jeruzalemska cesta 15 Ljutomer, delovni čas od ponedeljka do petka 8.00-16.00 in  v soboto od 8.00- 12.00.

Janko Belcl, direktor  podjetja Fajn tim d.o.o.