Ponedeljek, 10. 5. 2021, 8.05
3 leta, 7 mesecev
Raziskava je pokazala: Mlečnokislinske bakterije izboljšajo prebolevanje covid-19
Dr. Giancarlo Ceccarelli z univerze v Rimu: "Dopolnilna bakterioterapija, torej dodajanje mlečnokislinskih probiotikov, je ključen faktor za boljše preživetje bolnikov s covid-19." Raziskava je pokazala 3-krat večjo preživelost pacientov.
Zakaj ravno probiotiki?
Osnovna ideja za izpeljavo raziskave*, ki jo je vodil dr. Ceccarelli z univerze v Rimu, je temeljila na razumevanju vloge probiotičnih bakterij v imunosti. Te namreč izločajo encime in protivnetne snovi, ki modulirajo imunski odziv oziroma imajo vlogo pri imunski odpornosti telesa na viruse. Koronavirus se v telesu razmnožuje prek receptorskih mest ACE2, s katerimi pa so gosto posejana pljuča in črevesje. To so mesta, prek katerih virusi vstopijo v celice in se širijo po telesu. Predpostavlja se, da je širjenje virusa in okužba pri starejših, diabetikih, bolnikih s povišanim krvnim pritiskom in kroničnimi obstruktivnimi boleznimi hitrejša prav zaradi neravnovesja črevesnih bakterij in pomanjkanja snovi, ki preprečujejo vstopanje in širjenje virusov po telesu.
Potek in rezultat raziskave
V raziskavo je bilo vključenih 200 bolnikov z boleznijo covid-19 na intenzivni negi. 112 bolnikov je prejemalo različna sredstva za lajšanje simptomov (nizkomolekularni heparin, hidroksiklorokin, azitromicin, tocilizumad ali kakšno drugo protivirusno zdravilo). 88 pacientom pa so poleg te terapije dodali še oralno zmes mlečnokislinskih probiotikov. V skupini, ki je prejemala poleg standardne terapije še bakterioterapijo s probiotiki, je preživelo 3-krat več pacientov kot v skupini brez nje. Na podlagi te raziskave je dr. Cecarcarelli potrdil svojo hipotezo o vlogi probiotičnih bakterij pri modulaciji imunskega odgovora na vstop virusov. Po njegovem mnenju je dopolnilna bakterioterapija (dodajanje mlečnokislinskih probiotikov) ključen faktor za boljše preživetje bolnikov s covid-19.
Kakšno je osnovno delovanje probiotikov na prebavo
Črevesne bakterije nas ščitijo pred pripenjanjem in širjenjem škodljivih mikrobov in virusov v telo. Z gosto poselitvijo črevesne sluznice onemogočajo vstopanje bolezenskih mikrobov. To pa še ni vse, s svojimi izločki tudi hranijo sluznico in okrepijo črevesno pregrado.
Probiotiki podpirajo razvoj in delovanje imunskega sistema, saj izdelujejo protimikrobne snovi, ki ovirajo preživetje in razvoj škodljivih črevesnih bakterij, proizvajajo pa tudi nekatere vitamine in snovi, ki ugodno delujejo na črevesno sluznico. Stabilno ravnovesje črevesne mikrobiote je pomembno za dobro počutje in imunski sistem. Torej gre za žive mikroorganizme, ki imajo ob zaužitju v zadostnih količinah ugoden vpliv na zdravje gostitelja.
Kot zanimivost: Nekatere črevesne bakterije proizvajajo tudi encime. Eden takih je laktaza, encim, ki razgrajuje mlečni sladkor (laktozo). Oseba, ki nima dovolj teh bakterij, bo imela pri uživanju mlečnih izdelkov drisko in jo bo napenjalo.
Pomembno je, da ima probiotik čim širši spekter mlečnokislinskih bakterijskih kultur, saj se njihovo delovanje na prebavo in imunski sistem dopolnjuje. Boljši izdelki s probiotiki imajo dodan še prebiotik, hrano, ki izboljša delovanje probiotikom, ter certifikat kakovosti. Za tiste, ki stavite na veganske izdelke, pa je dobro, da je izdelan z vegansko formulo.
Preveri Top Probiotik-10 s 25 milijard koristnih bakterij >>
* G. Ceccarelli et la: Oral Bacteriotherapy in Patients With COVID-19: A Retrospective Cohort Study
Naročnik oglasne vsebine je BIMEDIA D.O.O.